Srbski tožilec za vojne zločine Vladimir Vukčević je izjavil, da je bila aretacija skrivačev Ratka Mladića napaka, ker bi lahko, če bi ostali na prostosti, pripeljali preiskovalne organe do nekdanjega poveljnika Republike srbske.
Beograd - Srbski tožilec za vojne zločine Vladimir Vukčević je v ponedeljek izjavil, kakor navajata Beta in Tanjug, da je bila aretacija skrivačev Ratka Mladića leta 2006 napaka, ker bi lahko, če bi ostali na prostosti, pripeljali preiskovalne organe do nekdanjega vojaškega poveljnika Republike srbske. Z vojnimi zločini se intenzivno ukvarja tudi obramba Veselina Šljivančanina; od predsednika Srbije Borisa Tadića je zahtevala, naj Beograd podpre njeno zahtevo za ponovno proučitev pravnomočne obsodbe, s katero je haaško sodišče obsodilo Šljivančanina na 17 let zapora.
Vladimir Vukčević še meni, da je bila aretacija skrivačev Ratka Mladića posledica napačne ocene, ki je močno zavrla napredek iskanja zadnjih dveh haaških beguncev, kar je tudi v nasprotju z logiko obveščevalnega delovanja. V intervjuju za Večernje novosti je Vukčević tudi povedal, da tožilstvo obravnava vse primere, ki bi lahko pripeljali do Mladića in Gorana Hadžića, tako tudi primere, pri katerih je bil zagotovo prekršen zakon o pomagačih pri hudodelstvu.
Zagovornika Veselina Šljivančanina Novak Lukić in Stefan Burgonj sta v pismu, ki sta ga naslovila na predsednika Srbije Borisa Tadića, zahtevala, naj Srbija na haaškem tribunalu vloži zahtevek, da bi lahko v postopku proti Šljivančaninu nastopila kot »prijatelj sodišča« (amicus curiae). V pismu sta še poudarila, da obramba ne pričakuje, da bo Srbija sprejela kakršno koli stališče v zvezi z dejstvi v tej kazenski zadevi, ker se zaveda, da bi bilo takšno ravnanje za državo nesprejemljivo. Lukić in Burgonj sta v tej zvezi le opozorila, da je Srbija ratificirala mednarodni sporazum o državljanskih in političnih pravicah. Tako se je pravno zavezala, da bo zagotovila spoštovanje in uveljavljanje pravic njenih državljanov, ki jih je zavaroval sporazum, česar haaško sodišče v primeru Šljivančanina ni storilo.
Več v četrtkovi tiskani izdaji Dela