Tudi med malimi podjetji vse več blokad

Do prvega decembra je imelo blokirane transakcijske tekoče račune že približno 10.191 podjetij. Zaradi krize pa se je zmanjšal prihodek 70 odstotkom podjetij, medtem ko jih je le 28 odstotkov zaznalo izboljšanje razmer.

Vesna Bertoncelj Popit
čet, 03.12.2009, 07:23

Ljubljana - Poleg velikih in srednjih podjetij je gospodarska kriza hudo prizadela tudi mala in mikro podjetja, samostojne podjetnike in obrtnike. To ni majhen del gospodarstva, saj je ob približno 130.000 aktivnih podjetjih v gospodarstvu malih in mikro podjetij, samostojnih podjetnikov in obrtnikov nekaj več kot sto tisoč. V povprečju imajo samo po tri zaposlene. To je malo, toda Pavel Sedovnik, namestnik generalnega sekretarja Obrtno-podjetniške zbornice, pravi, da je podjetij, ki zaposlujejo, nekaj več kot 20.000. Približno 30.000 podjetij pa je takšnih, ki zagotavljajo samozaposlitev njihovim lastnikom.

Ko je Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije sredi leta preverjala, kako poslujejo mala in mikro podjetja, je med drugim ugotovila, da jih je samo 28 odstotkov zaznalo izboljšanje razmer, med gradbenimi podjetji pa jih je izboljšanje čutilo 40 odstotkov. Po drugi strani polovica podjetij pričakuje, da se bodo razmere uredile v enem ali dveh letih.

Gradbena podjetja, ki jih je med malimi in mikro podjetji ter samostojnimi podjetniki največ, so sredi leta pričakovala, da se bodo razmere spomladi izboljšale, v zadnjem času pa so precej bolj pesimistična in sodijo, da tudi spomladi ni pričakovati izboljšanja. Avtoprevozniki pa, denimo, pričakujejo izboljšanje v letu 2011. Največje težave imajo podjetja v kovinski, nekovinski, lesni in tekstilni dejavnosti, v grafično-papirni dejavnosti, živilski dejavnosti, v gostinstvu, transportu ter zlasti v naravni in umetni obrti.

Zaradi krize se je zmanjšal prihodek 70 odstotkom podjetij. Hud udarec je tudi plačilna nedisciplina, zaradi katere je Obrtno-podjetniška zbornica od vlade zahtevala njeno hitro zajezitev, ker bi sicer, kot pravijo, lahko propadlo nekaj tisoč obrtnikov in podjetnikov. V malem gospodarstvu se pri padanju naročil še huje kot pri velikih kažejo posledice finančne krize, tudi zaradi neplačevanja »velikega brata«.

Ob tem je zaradi širjenja nakupovalnih centrov menda propadlo približno štiri tisoč malih trgovcev, drugi pozivajo k medsebojnemu povezovanju, da bi tako kljubovali velikim. Resne težave imajo tudi podjetja, ki ponujajo računovodske storitve, saj tisti, za katere so doslej opravljala ta dela, poskušajo tudi s prevzemom teh del v svoje roke prihraniti izdatke. Po drugi strani gre očitno dobro raznim svetovalnim podjetjem. To je navsezadnje pokazala tudi zadnja lestvica superprvakov, ki smo jo 23. novembra objavili v Delu FT.

Več v tiskani izdaji Dela.

Povezane novice

FT: V Sloveniji sprememba javnofinančne podobe
1. december ob 13:52
Slovenska vlada se je konec leta 2008 osredotočila na javnofinančne spodbude, sedaj pa se usmerja v preoblikovanje državnih investicijskih skladov in k odpiranju procesa privatizacije državnih podjetij, ugotavlja ...

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Pogoji komentiranja so dopolnjeni!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se

Komentarji

Prikaži: starejši prej
3 komentarji
Neznan

schutz, ni tako zelo enostavno. Vlada preprosto ne zna povečati učinkovitosti javnega sektorja, ki pa ga potrebujemo. Problem ni v javnem sektorju ampak v javni upravi. Javna uprava pa seveda pomeni delovna mesta za politike. Tem bo vlada seveda vedno stala ob strani, saj se na ta delovna mesta po preteku mandata in ob neizvolitvi za naslednji mandat, zanašajo tudi sami.

03. december 2009, ob 11:44:23
schutz

opaja | 03.12.2009 | 08:49:18
"Kako blokade? Saj jim vlada stoji ob strani. Pa banke, pa sindikati."

Vlada trdno brani interese javnega sektorja. Tako je ravnala tudi prejšnja, in tista pred njo in tako naprej ...

03. december 2009, ob 08:51:25
opaja

Kako blokade? Saj jim vlada stoji ob strani. Pa banke, pa sindikati.

03. december 2009, ob 08:49:18
3 komentarji
Stran: <|1|>
Prikaži: starejši prej