Slovenski gospodarstveniki so na svojem letošnjem spomladanskem vrhu vladi sporočili deset zahtev in 65 ukrepov, potrebnih za izhod iz krize. Spomnimo, tedaj so med drugim zahtevali sprostitev kreditnega krča, debirokratizacijo, varno prožnost delovnih razmerij, podporo tehnološkemu razvoju, konkurenčno davčno politiko, učinkovitejši in cenejši javni sektor itd. Vrh slovenskega gospodarstva je znova pritegnil eminentne udeležence: predsednika države, premiera, prvaka opozicije, ministre, poslance in, seveda, več sto vodilnih slovenskih menedžerjev. In iz razprav slednjih smo lahko razbrali, da jih zelo motijo razbohoteni javni sektor, nefleksibilna delovna zakonodaja, nestimulativni davki, kreditni krč, zbirokratizirana in neučinkovita jamstvena shema itd.
Z drugimi besedami, gospodarstveniki so premieru Pahorju in nekaterim njegovim ministrom jasno povedali, da gospodarstvo ni zadovoljno ali pa mu celo škoduje njihovo prepočasno in nepovezano ukrepanje. Nekaj pohvalnih besed je bilo slišati le na račun najbolj izdatnega protikriznega ukrepa, subvencioniranja polnega delovnega časa.
Premier, ki je v sredo samozavestno napovedal »Mi bomo šli frontalno v reforme!« in obljubil, da bo vlada bistveno pospešila pripravo strategije za izhod iz krize, bo pač gospodarstvenike še moral prepričati s konkretnimi pozitivnimi dejanji in ukrepi in ne le z všečnimi besedami in obljubami. Teh je bilo v preteklosti preveč, od različnih vlad. A dokler je bila gospodarska rast razmeroma visoka, je gospodarstvo, ki preživlja vso družbeno nadstavbo, še nekako vzdržalo.
V letu, ko je recesija odnesla skoraj desetino BDP in petino slovenske industrijske proizvodnje in izvoza, pa gospodarstveniki upravičeno zahtevajo od najbolj odgovornih v državi še kaj več kot modrovanje o graditvi trdnega mostu zaupanja, novi kulturi socialnega dialoga, potrebnosti reform, solidarnosti, konkurenčnosti. To je že dolgo jasno vsem. Seveda je potreben tudi temeljit in produktiven dialog s sindikati, toda Slovenija zdaj »potrebuje predvsem akcijo«, kakor je včeraj poudaril prvi mož Gorenja Franjo Bobinac. In seveda nova, konkurenčna delovna mesta v gospodarstvu.
Iz petkove tiskane izdaje Dela.