Ljubljana - Dvig povprečne svetovne temperature za več kot dve stopinji Celzija lahko po mnenju klimatologov prinaša podnebne spremembe katastrofalnih razsežnosti, predvsem pa naj bi bile te nepopravljive. Po zadnjih znanstvenih poročilih se svetovne zaloge ledu topijo še hitreje od pričakovanj, povprečne svetovne temperature pa naj bi se do konca stoletja brez zmanjševanja emisij zvišale za kar sedem stopinj Celzija.
Med pričakovanimi posledicami spremenjenega podnebja so po poročilih tako suše kot poplave in močnejša neurja. V Aziji naj bi zaradi izgube ledenikov brez vode ostala milijarda ljudi, proizvodnja hrane pa naj bi do sredine stoletja padla za tretjino. Na afriški celini bi brez vode ostalo do 750 milijonov ljudi. Evropi česa tako hudega ne napovedujejo, poročila govorijo le o tem, da bodo pogostejši vročinski valovi, jug Evrope bo vedno bolj suh in nerodoviten, zato pa naj bi se rodovitnost povečala na severu. Vsepovsod pa lahko pričakujemo več in močnejša neurja. Tudi v Sloveniji neurja s točo kosijo že spomladi, ne šele poleti.
Slovenija bi, na papirju
»Podnebje se spreminja. To je dejstvo. Zadnje desetletje imamo v povprečju najvišje izmerjene temperature v vsej zgodovini človeške civilizacije. Povprečna globalna temperatura je danes 14,3 stopinje Celzija, pred sto leti je bila 13,7 stopinje Celzija. Gladina morja se je v 20. stoletju zvišala v povprečju za 10 do 20 centimetrov. Gmote »večnega« ledu na Severnem polu so se zmanjšale za okrog 40 odstotkov. Ledeniki v Alpah se opazno krčijo; v Sloveniji sta od mogočnega triglavskega ledenika ostala le še dobra dva hektarja,« je že leta 2004 v uvodu operativnega programa zmanjšanja emisij toplogrednih plinov zapisal takratni minister za okolje Janez Kopač.
V programu je med drugim zapisano, da je za zmanjševanje emisij ključna javnofinančna reforma. »Okoljske dajatve lahko nadomestijo visoko obdavčitev dela, in tako hkrati vplivajo na povečanje zaposlenosti in zmanjšanje onesnaževanja okolja,« med drugim ugotavljajo v programu. Stroške ukrepov za zmanjšanje emisij za 1,74 milijona ton ogljikovega dioksida so ocenili na pet evrov na tono oziroma na 8,7 milijona evrov. Tako rekoč ničesar iz tega programa se Slovenija ni lotila resno, zato mora zdaj za dodatne emisijske kupone plačati 80 milijonov evrov. Po programu bi lahko lani izpustila v zrak 18,7 milijona oziroma malenkost več kot 20 milijonov ton CO2, če upoštevamo še 1,32 milijona ton ponorov zaradi gozdov. Zavezo je presegla za dober milijon ton.
Zaveze EU za obdobje od 2013 do 2020 so še ostrejše, ne glede na dogovor v Københavnu. Okoljevarstveniki pa že opozarjajo, da zmanjšanje emisij za 30 odstotkov in projekt šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj nikakor ne gresta skupaj. Tudi zaradi razmišljanja, da lahko vse rešimo z gradnjo novih zmogljivosti. Morali pa bi razmišljati zlasti o varčevanju z energijo.
Še vedno se zatika. Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah mora počakati do sredine prihodnjega leta. Podobno je z obdavčenjem potratnih avtomobilov in tudi s taksami na ogljikov dioksid. V v državnem zboru že sprejetem svežnju proračunskih zakonov za leti 2010 in 2011 je predvideno, da bodo prihodki na postavki 7041 Drugi davki in prispevki, ki mimogrede vključuje zgolj takse in dajatve za onesnaževanje zraka z ogljikovim dioksidom, prihodnje leto dosegli 151 milijonov evrov. To je petkrat več kot letos in lani (30,2 in 30 milijonov evrov).
Na vprašanje vsem ministrstvom, ki imajo zvezo s temi taksami (za okolje, promet, gospodarstvo in finance), ali bo dodatnih 120 milijonov porabljenih namensko in ali je to ukrep iz programa zmanjševanja emisij, odgovora še ni. Kot smo izvedeli, naj bi se glede zneska še usklajevali. Na proračun je namreč državni svet vložil veto in s tem ministrstvom dal novo možnost razglabljanja o že medresorsko usklajenem dokumentu.
Več v ponedeljkovi tiskani izdaji Dela