Ljubljana - Vlada je sprejela predlog zakona o Triglavskem narodnem parku (TNP). Nov zakon je potreben, ker je veljavni iz leta 1981 po besedah ministra za okolje in prostor Karla Erjavca zastarel in ni v skladu ne s slovenskimi ne z evropskimi predpisi. Besedilo zakona stremi k uravnoteženju varstva narave in možnosti trajnostnega razvoja na območju parka.
Erjavec je ob tem poudaril, da koalicija nevladnih organizacij kljub številnim usklajevanjem zakona ne podpira, saj meni, da bi bili potrebni bolj radikalni posegi v smislu varovanja območja parka.
Minister sicer poudarja, da zakon ohranja naravo in vse, kar območje nacionalnega parka dela drugačnega od ostalih. "V javni obravnavi in v DZ pričakujem živahno razpravo, a sem prepričan, da bomo na koncu prišli do ustreznega zakona," je zatrdil. Dodal je, da bo DZ na podlagi zakona o ohranjanju narave, ki je krovni zakon s tega področja, razpisal 60-dnevno javno obravnavo, nato pa bo zakon romal v normalno proceduro.
Selitev sedeža v Bohinj
Zakon o TNP med drugim predvideva tudi selitev sedeža TNP na območje parka. Njegov sedež je namreč zdaj zunaj območja parka, in sicer na Bledu, želja lokalnih skupnosti, zlasti občine Bohinj, pa je sedež v območju parka. "Ocenjujemo, da je prav, da je sedež na območju parka. Selitev ne bo imela finančnih posledic. Objekt na Bledu bi prodali in iz kupnine zagotovili gradnjo novega objekta na območju parka," je pojasnil Erjavec. Ob tem je opozoril tudi na nujnost prenosa evropskih sredstev, ki jih je Slovenija pridobila za obnovo sedeža parka na Bledu, na nov sedež.
Nov zakon o TNP po ministrovem prepričanju pomeni tudi korak naprej pri zaščiti Triglavskih jezer pred onesnaženjem. Ob tem Erjavec opozarja, da je samo zakon za zaščito jezer premalo, treba bo doseči strogo izvajanje predpisov in dosledno ukrepanje inšpekcijskih služb.
Zakon je po Erjavčevih besedah pomemben tudi v luči podnebne konference, ki te dni poteka v danskem Københavnu. Prav zaščita območij, kot je TNP, pomeni velik doprinos k boju proti podnebnim spremembam. "Lepo bi bilo, če bi zakon sprejeli v letu 2010, ko Slovenija predseduje Alpski konvenciji. To bi bila pika na i našemu predsedovanju," je dejal okoljski minister. Spomnil pa je tudi na današnji slovenski enoletni prevzem predsedovanja mednarodni komisiji za varstvo reke Donave.