V Kataloniji referendum o samostojnosti regije

V 170 mestih v Kataloniji bo potekal referendum, na katerem bodo Katalonci lahko podali svoje mnenje o tem, ali naj ta španska regija postane samostojna. Izidi referenduma, na katerem pričakujejo okoli 700.000 ljudi, ne bodo pravno zavezujoči, bodo pa pokazatelj razpoloženja v regiji.

ned, 13.12.2009, 08:10

Barcelona - V 170 mestih v Kataloniji bo danes potekal referendum, na katerem bodo Katalonci lahko podali svoje mnenje o tem, ali naj ta španska regija postane samostojna. Izidi referenduma, na katerem pričakujejo okoli 700.000 ljudi, ne bodo pravno zavezujoči, bodo pa pokazatelj razpoloženja v regiji, ki si že dlje časa prizadeva za samostojnost. Vprašanje, na katerega bo približno desetina od skupno 7,4 milijona Kataloncev odgovarjala z "da" ali "ne", se bo glasilo: "Ali se strinjate, da Katalonija postane socialna, demokratična in neodvisna država in članica Evropske unije?"

Podoben referendum je potekal že 13. septembra v kraju Arenys de Munt, na njem pa je sodelovalo 41 odstotkov od skupno 8000 tamkajšnjih prebivalcev. Med njimi jih je 96 odstotkov izrazilo podporo neodvisnosti te gospodarsko najmočnejše španske regije.

V regiji na severovzhodu Španije, ki ime svoj jezik in kulturo, so referendumi načrtovani še v drugih mestih; v prestolnici Barcelona bodo tako mnenje glede samostojnosti regije lahko podali 28. februarja, v mestih Girona in Lleida pa 15. aprila prihodnje leto.

Referendum o samostojnosti ne bo pravno zavezujoč. V skladu s špansko ustavo ima namreč le zvezna vlada pravico razpisati obvezujoče referendume. Vlada v Madridu je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA lokalnim oblastem v Kataloniji celo prepovedala, da bi za ta referendum dale na razpolago svoje prostore ali sezname volivcev.

Referendum tako organizira španska civilna družba, financirali pa ga bodo iz donacij. Volišča ne bodo v mestnih hišah, temveč v prostorih sindikatov ali Cerkve.

Do referendumov prihaja v času, ko Španija čaka na razsodbo španskega ustavnega sodišča o tem, ali je statut o avtonomiji Katalonije v skladu s špansko ustavo. Statut o avtonomiji, ki ga je leta 2006 najprej potrdil španski parlament, nato pa še Katalonci na referendumu, regiji zagotavlja politično in finančno avtonomijo od oblasti v Madridu. Predvideva tudi okrepitev katalonskega jezika, vendar pa na drugi strani enotnosti Španije ne postavlja pod vprašaj. Glavno jabolko spora predstavlja odstavek, ki določa, da lahko Katalonci sebe pojmujejo kot nacijo, katalonsko zastavo in himno pa priznava kot nacionalna simbola.

Podobne statute imajo tudi druge španske regije, vendar za Katalonijo in Baskijo velja večja samouprava kot za ostale.

Ustavno sodišče o statutu že tri leta odloča na podlagi zahteve največje španske opozicijske stranke, Ljudske stranke, ki se zavzema za večjo centralizacijo države. Velika večina političnih strank v Kataloniji statut podpira, v regiji pa so se že pojavile grožnje s protesti, če bi prišlo do kakršnih koli sprememb tega dokumenta.

Ob koncu Francove diktature leta 1975 je neodvisnost Katalonije podpiralo le pet odstotkov Kataloncev, danes pa jih je glede na študijo, ki jo je opravila regionalna vlada, za to okoli 20 odstotkov. Časnik La Vaguardia pa omenja izide neke druge raziskave, po kateri naj bi se za odcepitev Katalonije od Španije zavzemalo do 40 odstotkov Kataloncev.

Prijavi sovražni govor