Ljubljana - »Širjenje nezaupanja in spodkopavanja avtoritete sodstvu in drugim nosilcem oblasti, a tudi nadzornim ustanovam, med katerimi je varuh človekovih pravic, se lahko hitro vrne kot bumerang v obliki razkroja pravne države. Če institucije pravne države ne bodo mogle delati neodvisno od nosilcev politične moči, ne bo več nikogar, ki bi lahko zagotavljal spoštovanje človekovih pravic«, je ob predstavitvi poročila za leto 2008 v državnem zboru opozorila Zdenka Čebašek-Travnik.
Gospodarska kriza ne sme biti izgovor za zmanjševanje človekovih pravic na katerem koli področju, zlasti ne na socialnem. Država mora zagotoviti, da lahko prebivalci s svojim delom ustvarijo dohodek za dostojno življenje, je nadaljevala varuhinja. Najbolj množične kršitve so še vedno v zelo prekoračenih rokih pri obravnavah posameznih zadev v okviru sodstva, pa tudi v okviru upravnih postopkov, predvsem na drugi stopnji. Ravno ta počasnost pri odločanju povzroča resne kršitve človekovih pravic s področja socialnega in zdravstvenega varstva, urejanja prostora in varovanja okolja.
Vedno več je tudi kršitev pravice do zdravega in čistega okolja. Delovanje inšpekcijskih služb ni dovolj učinkovito. Stalna opravičila in pojasnila o pomanjkanju inšpektorjev niso sprejemljiva, je poudarila varuhinja. Številne so tudi kršitve s področja delovnih razmerij: neustrezne delovne razmere, neustrezna delovnopravna zakonodaja in šikaniranje oziroma trpinčenje na delovnem mestu. Potrebne bi bile tudi takojšnje dopolnitve stanovanjskega zakona, saj je dolžnost države, da ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje. Skrb zbujata tudi počasnost in premajhna odločnost pri urejanju zadev, ki so nevzdržne predvsem za starejše ljudi. Najbolj problematične so tiste kršitve, ki se zgodijo najbolj ranljivim skupinam prebivalstva, to je otrokom, starejšim ljudem, bolnim in tistim s posebnimi potrebami, invalidom in hendikepiranim, je dejala Zdenka Čebašek-Travnik.
Kršene so še številne druge pravice
Poslanske skupine so večinoma pohvalile poročilo. V imenu madžarske narodne skupnosti je Laszlo Göncz omenil primere kršitev manjšinskih pravic. Majda Potrata (SD) je poudarila pomen varovanja socialnih pravic, da bodo državljani občutili svojo državo kot pravno in socialno. Eva Irgl (SDS) je sicer pohvalila poročilo, vendar pa bi pričakovala, da se bo varuhinja odzivala tudi na teme iz polpretekle zgodovine, povojne poboje, obujanje komunističnih simbolov, odkrito sovraštvo do RKC, imenovanje ruskega veleposlanika, odlikovanje Ertla in afero Patria. Vito Rožej (Zares) je omenil mobing, ki v zadnjem letu dobiva vse večje razsežnosti, še posebno nadlegovanje na delovnem mestu, kjer je delodajalec država.
Franc Bogovič (SLS) je podprl pričakovanje varuhinje, da bo na podlagi zakona o verskih skupnostih omogočeno tudi izvajanje te pravice v socialno-varstvenih zavodih, ki opravljajo institucionalno varstvo. Matjaž Zanoškar (Desus) je opozoril na naraščajočo revščino, predvsem med starejšimi ljudmi, ki z nizko pokojnino živijo sami. Zmago Jelinčič (SNS) je menil, da gre v poročilu za statistično obdelavo in naštevanje raznih dogodkov, pogreša pa poročilo o tem, kaj je storila varuhinja človekovih pravic. Anton Anderlič (LDS) pa je opozoril na neuresničevanje odločb ustavnega sodišča.
Iz petkove tiskane izdaje Dela