Predsednika države ne voli državni zbor, zato mu tudi ni politično odgovoren za svoje delo. Državni zbor lahko le izjemoma ugotavlja njegovo politično odgovornost v parlamentarni preiskavi, vendar ga v tem postopku ne more razrešiti. Državni zbor ga ne more odpoklicati, te možnosti nimajo niti volivci, ki so ga izvolili na neposrednih volitvah. Kot del izvršne oblasti praviloma ostaja na svojem položaju do izteka petletnega mandata. Izjemo predstavlja možnost, da ga državni zbor obtoži pred ustavnim sodiščem zaradi kršitve ustave ali hujše kršitve zakona pri opravljanju njegove funkcije, ustavno sodišče pa argumentom, ki so vsebovani v ustavni obtožbi, pritrdi. Glede na dejanja, na katera se nanaša ustavna obtožba, je to (posebna) oblika kazenske odgovornosti, glede na postopek, zlasti sankcija pa oblika politične odgovornosti.
Poslanci SDS in SLS imajo že zbranih 33 podpisov, kar zadošča za uvedbo postopka ustavne obtožbe zoper predsednika republike Danila Türka. Največji opozicijski stranki (pridružuje se jima tudi zunajparlamentarna stranka NSi) sta prepričani, da je predsednik države s podelitvijo odlikovanja nekdanjemu šefu službe državne varnosti in republiškemu sekretarju za notranje zadeve zaradi zaslug pri policijski akciji Sever Tomažu Ertlu naredil napako, saj je odlikovanec simbol kršenja človekovih pravic. Zato podelitev pomeni kršenje slovenske ustave. Odlikovanje osebe, ki je vodila ukrepe za kršenje človekovih pravic in predstavljala represivno roko režima, ki si je prizadeval za nadaljnji obstoj Jugoslavije in ohranjanje enopartijske diktature, je nesprejemljivo dejanje, ki je v posmeh vrednotam demokracije ter slovenske samostojnosti in suverenosti, meni tudi 53 predstavnikov kulturnega, političnega, znanstvenega in širšega družbenega življenja, ki so podprli izjavo Zbora za republiko.
Ustavna obtožba ima dve dimenziji: politično in pravno. Politična je že vidna, saj opozicija že ukrepa, kako pa bo s težo pravnih argumentov, ki morajo biti zapisani v utemeljitvi za uvedbo postopka ustavne obtožbe, pa še ne vemo. Izvedeli naj bi v kratkem. Ustavni pravnik Igor Kaučič opozarja, da je ustavna obtožba zelo resna stvar, zato morajo njeni predlagatelji tako kot pri vsaki obtožbi natančno navesti, kje gre za kršitev ustave oziroma hujšo kršitev zakona. Obtožbo je treba dobro utemeljiti, in za zdaj po Kaučičevem mnenju ni slišati prepričljivih razlogov, razen sklicevanja na splošna načela, kot je demokratičnost, ki preveva tako slovensko kot vse druge ustave.
Podelitev odlikovanja Tomažu Ertlu med ljudmi brez dvoma vzbuja različna občutja. Od popolne zgroženosti do nerazumevanja, zakaj je bilo predsedniku republike to sploh treba storiti, saj je moral vedeti, da bodo odzivi, predvsem negativni, siloviti, do takšnih, ki bi jih lahko strnili z besedami nekdanjega ustavnega sodnika Janeza Čebulja, ki pravi »da ima s tem odlikovanjem resne probleme«.
Ustavnosodna praksa pri nas še ni dala odgovora, kdaj pomeni ravnanje predsednika države takšno kršitev ustave oziroma takšno hujšo kršitev zakona, da bi bila to lahko podlaga za ustavno obtožbo. Na načelni ravni to najbrž pomeni, da mora biti kršitev takšna, da močno škodi ugledu države ali ugledu funkcije predsednika, da resneje ovira ali škodi delovanju države in njenih organov, da povzroča veliko materialno ali moralno škodo. Lahko rečemo, da je dobro, da vsega tega še ni bilo treba preizkusiti v praksi. Tudi zdaj bo skoraj zagotovo tako. Politika je namreč eno, pravo pa nekaj drugega. Četudi se mnogokrat prepletata, je ob tako resnih postopkih, kot je ustavna obtožba, brez dvoma jasno, kaj ima prednost.
Iz sobotne tiskane izdaje Dela.