Š. Ro./STA
Vatikan - Pija XII. sicer Judi obtožujejo, da v času nacistične Nemčije ni storil ničesar glede holokavsta.
Podpis odlokov pomeni, da lahko oba pokojna papeža razglasi za blažena, potem ko bo Vatikan potrdil, da sta storila čudež.
Nekateri zgodovinarji in judovske skupine, pa tudi Izrael, so v preteklosti že kritizirali odločitev za začetek postopka beatifikacije papeža Pija XII., ki je papeževal med letoma 1939 in 1958, ker med drugo svetovno vojno ni storil dovolj, da bi rešil Jude pred holokavstom. Vatikan to zanika in trdi, da je delal, kar je bilo v njegovi moči s tiho diplomacijo. Današnja odločitev papeža bo gotovo vzbudila nove kritike.
Na drugi strani pa je s papeževim odlokom danes korak bliže beatifikaciji tudi njegov predhodnik Janez Pavel II., ki je bil med svojim 27-letnim pontifikatom izredno priljubljen, izboljšale je odnose z Izraelom in je bil prvi papež, ki je obiskal sinagogo.
Postopek beatifikacije je tako v končni fazi, po ugibanjih italijanskih medijev pa bi papeža Janeza Pavla II. lahko za blaženega razglasili že ob peti obletnici njegove smrti, torej 2. aprila 2010. Poljski in italijanski mediji sicer pričakujejo, da bi se to lahko zgodilo oktobra 2010.
Postopek za beatifikacijo Karola Wojtyle so sprožili že dva meseca po njegovi smrti 2. aprila 2005. Tako kratek rok - običajno mora preteči pet let - je določil Benedikt XVI. in s tem odgovoril na pozive vernikov, predvsem iz Poljske, naj Janeza Pavla II. takoj razglasijo za svetnika.
Doslej najhitrejšo beatifikacijo so opravili v primeru Matere Tereze. Za blaženo je bila razglašena leta 2003, šest let po smrti, pri čemer je sam Janez Pavel II. odpravil daljše čakalno obdobje.
Papež je danes tudi razglasil mladega poljskega duhovnika Jerzyja Popieluszkoja za mučenika vere, potem ko ga je takratna tajna policija leta 1948 ugrabila in ubila. Status mučenika vere pomeni, da ga lahko papež za blaženega razglasi brez čudeža. Slovesnost bi lahko potekala prihodnje leto na Poljskem, za papeža Janeza Pavla II. pa verjetno v Rimu.
Papež je tudi potrdil drugi čudež Avstralke Mary Mackillop, s tem pa tlakoval pot za njeno razglasitev za prvo avstralsko svetnico.