Dunaj - Avstrijski mediji so se prejšnji teden čudili, da se je finančni minister Josef Pröll odpravil na dolge počitnice v Mavretanijo. »Moj zakon mi je pomembnejši od opozicije,« je podkancler in voditelj ljudske stranke zavračal medijske kritike. Morda pa je samo zbiral moči za spopad, ki ga je v noči z nedelje na ponedeljek čakal za preživetje šeste največje banke države Hypo Group Alpe Adria.

Ta je bila sicer v večinski bavarski lasti, a z avstrijskimi varščinami, zrela za »podobo apokalipse«, kot so položaj ocenjevali tisti, ki so videli rezultate preiskave PricewaterhouseCoopers: samo še 3,8 odstotka lastnega kapitala pri osmih obveznih, do leta 2013 za 3,1 milijarde zapadlih obveznosti, predvideno nadaljevanje minusa v tekočem poslovanju tudi za leto 2010. Pet inšpektorjev vladnega urada za nadzor nad finančnimi trgi je konec tedna že čakalo, da prevzamejo prisilno upravo, v ponedeljek pa so pol ure pred odprtjem poslovalnic sporočili, da Hypo prevzema avstrijska država.

 

Kritiki napadajo, da se je finančni minister prehitro predal, dosedanji lastniki Bayern LB, zavarovalnica Grawe in koroška deželna vlada jo bodo odnesli vsak z nekaj sto milijoni evrov vplačila svežega kapitala, avstrijski davkoplačevalci pa bodo morali poravnati vse račune, za katere že vedo, in tudi tiste, o katerih bodo šele slišali - vlada je že določila komisijo, ki bo v prihodnji polovici leta raziskala vse posle sporne banke. 7500 zaposlenih pa se že trese za svoja delovna mesta, strokovnjaki priporočajo razdelitev banke na dobro in slabo, in za financiranje druge naj bi, če se bo le dalo, čim hitreje prodali prvo.

 

Celo od celovške centrale, znane po odmevnem - in spornem - arhitektonskem dosežku ameriške družbe Morphosis, naj ne bi ostalo veliko, vsaj ne v lasti Hypo Group Alpe Adria. Kako bo vse skupaj potekalo naprej, pa za zdaj še ni mogoče napovedovati, saj iz avstrijskega združenja sodnikov poročajo, da za vse tožbe, ki se že napovedujejo, na Koroškem in v Avstriji menda sploh ni dovolj sodnikov in tožilcev.

 

Vloga Jörga Haiderja

 

Kljub temu pa počasi že prihajajo na dan podrobnosti o »sistemu Haider«, imenovanem po pokojnem deželnem glavarju Jörgu, ki je banko popeljal na pot neodgovornega poslovanja. Haider je leta 1999 prepričljivo premagal dotedanjega ljudskega deželnega glavarja Zernatta, a s svojo tedaj svobodnjaško stranko kljub temu že nekaj let pozneje zašel v finančne težave. Za potrebe predvolilne kampanje je leta 2004 pri Hypu najel kredit, ki ga je potem dežela Koroška vsako četrtletje odplačevala z 90 tisoč evri, kljub protestom opozicije. Preiskovalec, ki ga je najela vlada, v tem ni našel nič napačnega.

 

Glavar Haider je potem sredstva od banke dobival še za druge svoje projekte, od nogometnega stadiona za evropsko prvenstvo do hotelskega kompleksa v Vrbi, tedanji direktor banke Wolfgang Kulterer pa danes z mirnim obličjem zagotavlja, da so bili to dobri projekti, če ne bi bilo krize, bi bili po njegovem tudi uspešni. Glavar pa je polnil deželne blagajne tudi iz osemnajst milijard evrov vredne varščine, ki so jo določili za banko, direktor Kulterer pa je, poročajo, jeseni 2004 odkrito govoril o tem, kako dobro je, da so v deželni lasti, ker bi v primeru nesposobnosti odplačevanja obveznosti prevzela avstrijska država - kar se je zdaj tudi zgodilo.

 

Leta 2007 so v Celovcu večinski delež Hypo banke prodali bavarski deželni banki Bayern LB in v Münchnu sumijo, da je tudi tedaj denar tekel v neprave roke. Državni tožilec preiskuje, ali niso za nekaj sto milijonov »napihnili« Kultererja. Tila Berlina, ki ga je nasledil po prisiljenem odstopu zaradi preveč tveganih poslov, in tedanjega direktorja Bayern LB Wernerja Schmidta pa že preiskujejo. Morda pa bo moral svoje povedati tudi vodilni koroški ljudski politik Josef Martinz, sicer tudi predsednik nadzornega sveta koroškega holdinga, lastnika manjšinskega deleža Hypo banke. Koroški preiskovalni skupini, ki je preiskovala prodajo, Martinz ni hotel ali mogel izključiti, da so med prodajo potekali insiderski posli. Nemški tožilci pa so svojo preiskavo razširili še na posle z ameriškimi Asset Backed Securities (ABS), in to v višini štiriindvajsetih milijard evrov.

 

Poznavalci domnevajo sumljivo financiranje politike tudi na Hrvaškem, preiskovalce še posebno zanimajo posli nekdanjega generala Vladimirja Zagorca in vrsta nepremičninskih poslov v Istri. Cena zemljišč, ki so bila prej namenjena narodnim parkom, je pogosto čez noč narasla tudi po dvestokrat, dobički so tekli k celovškim politikom vladajoče BZÖ. Menda pa tudi k najvišjemu hrvaškemu vodstvu, v avstrijskem tisku je mogoče brati obtožbe, da si je s tem denarjem svoje drage ure kupoval sam ministrski predsednik Ivo Sanader. Medtem ko guverner srbske centralne banke obtožuje, da je Hypo banka v Srbiji sklepala posle mimo njihovega nadzora, hrvaške tožilci že prosijo za pravno pomoč v Avstriji.

 

Je bilo prav reševati?

 

Medtem pa v Avstriji nekateri že zavračajo argumente, da je bilo podržavljenje Hypo banke nujno zato, da ne bi propadlo pol Balkana. Tudi v Hrvaški in Srbiji država garantira za vloge do petdeset tisoč evrov in do deset tisoč evrov v Bosni, piše Christian Ortner. Tudi Daniel Gros iz Centra za evropske politične študije (CEPS) meni, da Hypo ni sistemsko tako zelo pomembna banka, da bi jo bilo vredno reševati, še posebno naj to ne bi bilo v interesu avstrijske države, ko pa bi lahko škodo poravnali lastniki.

 

V prihodnjih dneh in mesecih se bodo v Avstriji zagotovo pojavile številne analize resničnih motivov za reševanje Hypa, od interesov drugih velikih avstrijskih bank do političnih računic, še posebno, če bi moral ljudski finančni minister za razjasnitev položaja žrtvovati svojega predstavnika na Koroškem. Tudi večina politikov koroške vladajoče stranke BZÖ je pohitela nazaj v okrilje vsedržavne svobodnjaške stranke in se preimenovala v Svobodnjake na Koroškem, pa čeprav se jim računice za zdaj še niso docela izšle, k njim so pristopili le štirje člani zveznega parlamenta, za dotacije pa bi jih potrebovali pet.

 

Predsednik BZÖ Josef Bucher, ki je združitev označil za puč, je ponudbo samo pol ure pred razglasitvijo primerjal z besedami: »Manjkali so jim samo še jahalni škornji!« Poroča pa tudi, da so mu v zameno za soglasje ponudili ministrsko mesto v morebitni prihodnji ljudsko-svobodnjaški vladi na zvezni avstrijski ravni. Ali je cela akcija torej namenjena tudi preoblikovanju prihodnjega političnega zemljevida Avstrije in vrnitvi h konservativni ljudsko-svobodnjaški koaliciji? Ni dvoma, da bi si zdaj še bolj okrepljeni šef svobodnjakov Heinz-Christian Strache tega želel. Zato je morda toliko bolj presenetljivo, zakaj so ob vsem tako tiho v avstrijski socialdemokratski stranki.

 

Medtem pa avstrijsko politično-finančno vodstvo naprej zatrjuje, da je bilo podržavljenje nujno, da bi brez njega utrpeli še veliko večje izgube in pri tem jih podpira sam guverner evropske centralne banke Jean-Claude Trichet, ki je bil na zvezi tudi med celonočnimi pogajanji z nedelje na ponedeljek. Na vso resnico o Hypo Group Alpe Adria pa najbrž ne bo treba dolgo čakati. Če so lahko dosedanji lastniki banke njena trupla v kleti držali v tajnosti, je vsaj s tem zdaj najbrž dokončno konec.

 

Iz tiskane izdaje priloge Dela FT