Ma. J.
Bruselj - Hrvaška je danes v Bruslju zaprla še dve poglavji v pristopnih pogajanjih z Evropsko unijo, in sicer poglavji o socialni politiki in zaposlovanju ter o svobodi opravljanja storitev. S tem je naša južna soseda letošnje leto zaključila z 28 odprtimi in 17 začasno zaprtimi poglavji.
»Pogovori se bodo kmalu zaključili, če bodo v Zagrebu odločni, da se hitro nadaljujejo, v kar pa ne dvomim. Še nekaj poglavij je potrebno rešiti in upam, da bo to storjeno kmalu, tako da bomo Hrvaško kmalu dočakali kot novo članico EU,« je na novinarski konferenci po srečanju dejal švedski zunanji minister Carl Bildt. Ta je poleg tega izrazil upanje, da bodo vprašanja boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter sodelovanja z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije čim prej rešena, saj so po njegovem mnenju zelo pomembna za napredek Hrvaške na poti v EU.
Hrvaški zunanji minister Gordan Jandroković pa je po srečanju izrazil prepričanje, da bo leto 2010 zaključno leto hrvaških pogovorov. »Obenem moram izraziti obžalovanje, ker danes niso bila odprta nova poglavja za katera je Hrvaška popolnoma pripravljena. Pričakujem, da bodo ta poglavja odprta na naslednji medvladni konferenci, kot so napovedali slovenski kolegi,« je dejal.
Zaradi vsebinskih zadržkov Slovenije namreč Hrvaška na današnji konferenci ni odprla treh poglavij, in sicer poglavja o ribištvu, okolju ter o zunanji, varnostni in obrambni politiki, ki po mnenju Ljubljane še niso pripravljena.
Zadržki slovenske politike so sicer izzvali nove kritike švedskega zunanjega ministra Carla Bildta, ki je za bruseljski tednik European Voice izjavil, da je »Slovenija našla nov način za blokado Hrvaške«. Slovenski minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar mu je na očitke odgovoril, da ne gre za blokado. »Prej smo večino poglavij blokirali zaradi dokumentov, ki so prejudicirali mejo. Ta tri poglavja pa še niso pripravljena za odprtje. Slovenija ima kot enakopravna članica EU pravico izraziti vsebinske zadržke na posamezna poglavja. S podpisom arbitražnega sporazuma se tej pravici nismo odrekli,« je dejal Žbogar.
Po poročanju HRT bi morala Hrvaška pristopne pogovore z EU sicer zaključiti v prvi polovici prihodnjega leta, čeprav velik problem za Zagreb še vedno predstavlja sodelovanje s haaškim sodiščem in iskanje topniških dnevnikov. Če Hrvaška omenjenega problema ne bo rešila zelo kmalu, ne bo mogla odpreti poglavja o pravosodju in temeljnih pravicah, zaradi česar ji grozi, da pristopnih pogajanj en bo zaključila niti prihodnje leto.
Kosorjeva ni zaskrbljena glede "začasne blokade"
Kosorjeva je v redni mesečni oddaji Hrvaškega radia "Kako vlada vlada" tudi dejala, da ne ve za razlog, zakaj ima Slovenija pridržke, sicer pa ni zaskrbljena, saj je Hrvaška z današnjim odprtjem dveh poglavij v Bruslju izpolnila načrt, ki ga je imela, ko sta državi dosegli dogovor o arbitražnem sporazumu o meji in je Slovenija umaknila blokado hrvaških pristopnih pogajanj. Ocenila je, da so pridržki Slovenije glede odprtja treh poglavij v hrvaških pristopnih pogajanjih z EU posledica slovenskih notranjepolitičnih zadev. Kot je dodala, gre za "začasno blokado", za katero pričakuje, da bo umaknjena 16. februarja prihodnje leto na prihodnji medvladni konferenci.
Ob tem je dodala, da se bo, če bo potrebno, glede pojasnila omenjenih zadržkov v poglavjih ribištvo, okolje ter zunanja, varnostna in obrambna politika, pogovarjala s slovenskim premierom Borutom Pahorjem. Obenem je dejala, da bo po njenih informacijah iz Bruslja na prihodnji medvladnih konferenci 16. februarja prišlo tudi do rešitve ostalih vprašanj, tudi do odprtja 23. poglavja o pravosodju in temeljnih pravicah.
Premierka je še dejala, da se Hrvaška približuje času, ko bo lahko rekla, da je storila vse, kar je lahko, ko gre za zahteve tožilstva Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu glede manjkajočih dokumentov o topniških napadih na Knin v času operacija Nevihta leta 1995.