V mestecu Kom, središču šiitske teologije, so pokopali reformističnega klerika in nasprotnika režima v Teheranu, velikega ajatolo Hoseina Alija Montazerija. Na pogrebni slovesnosti se je zbralo več sto tisoč žalujočih.

Teheran -  V mestecu Kom, središču šiitske teologije, so pokopali reformističnega klerika in nasprotnika režima v Teheranu, velikega ajatolo Hoseina Alija Montazerija. Na pogrebni slovesnosti se je zbralo več sto tisoč žalujočih.

Oblasti so na vse načine poskušale preprečiti, da bi pogreb postal politična manifestacija opozicije, ki je v pokojnem ajatoli videla svojega duhovnega voditelja. Po poročanju iranskih spletnih medijev - tujim novinarjem je bil dostop v Kom onemogočen - so vladni agentje aretirali več deset udeležencev pogreba, mnoge pa so že na poti proti Komu »pobrali« z avtobusov, vzporedno pa so se pripadniki Ahamdinedžadove klike v strahu pred novim valom protirežimskih demonstracij (od »ukradenih« volitev in burnih protestov, ki so jim sledili, je minilo točno šest mesecev), spravili tudi na internetna omrežja, najmočnejše orožje borcev proti režimu.

»Diktator, Montazerijeva pot se bo nadaljevala!« in »Montazeri ni mrtev, mrtva je vlada!« so na pogrebu velikega ajatole vzklikali žalujoči. Pogrebnih slovesnosti v Komu sta se udeležila tudi poražena predsedniška kandidata Mir Husein Musavi in Mehdi Karubi, ki sta Irance in Iranke že v nedeljo pozvala, naj se pogreba udeležijo v čim večjem številu. Veliko žalujočih je bilo odetih v zeleno barvo - barvo revolucije in nsprotovanja režimu Mahmuda Ahmadinedžada. Po poročanju iranskih spletnih medijev so vseskozi vzklikali protirežimska gesla in pozivali k nadaljevanju junijskih protestov, ki so zamrli po ostrem posegu vladnih represivnih organov. A pogreba svojega velikega kritika, ki je bil med islamsko revolucijo in v letih po njej najtesnejši sodelavec (in prijatelj) velikega ajatole Homeinija, med svojimi podaniki pa je veljal za prvo teološko avtoriteto šiitske veje islama, niso mogli prepovedati. V državnih medijih so Montazerijevo smrt komaj omenili, ajatolo pa so poimenovali »protestniški klerik«.

Smrt velikega ajatole bo, ironično, režimu v Teheranu gotovo povzročila ogromno težav. V teh dnevih namreč šiitski muslimani obhajajo muharam, mesec žalovanja, za katerega so vodilni možje iranske opozcije tradicionalno pripravili številna protirežimska srečanja, iranski medmrežni forumi pa so polni pozivov k uličnim protestom. Sedmi dan žalovanja za pokojnim reformističnim klerikom se bo naslednjo nedeljo »pokril« z ašuro, največjim šiitskim praznikom, v šiitskem žalovanju pa ima sedmi dan poseben teološki in čustven pomen. Ašura zaznamuje mučeniško smrt tretjega šiitskega imama Huseina v Karbali v sedmem stoletju. Ašura ima v iranski revolucionarni tradiciji veliko vlogo: demonstracije proti šahu Rezi Pahlaviju na dan ašure leta 1978 so, denimo, pri rušenju brutalnega monarha odigrala ključno vlogo, zato bi bila lahko naslednja nedelja po mnenju iranskega analitika Hoseina Bastanija eden pomembnejših dnevov moderne iranske zgodovine.

Poznavalci razmer v Iranu trdijo, da je bil pokojni Montazeri »resnični arhitekt« islamske revolucije, ki je spodnesla šaha Pahlavija - v času šahove vladavine je bil Montazeri njegov glasni kritik (večkrat zaprt in mučen), za razliko od Homeinija pa je ves čas preživel v Iranu. S Homeinijem sta se razšla nekaj mesecev pred ajatolovo smrtjo leta 1989 - Montazeri, veliki borec za človekove pravice, preprosto ni mogel spregledati velikega števila usmrtitev političnih nasprotnikov in teptanja človekovih pravic v imenu revolucije, zato se je zoperstavil nedotakljivemu voditelju, ki bi ga bil moral naslediti. Zategadelj se je Montazeri namesto na čelu iranske politike in družbe znašel na marginali; posvetil se je poučevanju. Montazeri je iranske vdoitelje večkrat obtožil diktatorsta in izdaje idealov revolucije, ki bi morala prinesti svobodo in ne tiranijo. Pred leti ga je novinar vprašal, če bi se v primeru, da bi uro lahko zavrtel nazaj, še vedno podpiral islamsko revolucijo. Ajatola je bil nekaj časa tiho, potem pa je odvrnil: »Ne.« Ko je Montazeri leta 1997 javno podvomil o kredibilnosti Homeinijeva naslednika ajatole Kameneja, ga je ta »obsodil« na hišni zapor, v katerem je, odrezan od sveta, preživel pet let. Kamenej, prvi mož iranskega režima, je ob Montazerijevi smrti v nedeljo sicer izrazil sožalje, a v misli na njune odnose s Homeinijem dodal, da »upa, da bo velikemu ajatoli bog odpustil, da je padel na najbolj pomembnem testu«. Po junijskih »ukradenih« volitvah je Montazeri izdal fatvo, s katero je obsodil vlado za režiranje volilnih rezultatov. »Ajatolo Montazerija bo v iransko zgodovino zapisan kot pogumen, odprt mož, ki je vedno pripravljen povedati resnico, četudi soočen z nevarnostjo,« je po ajatolovi smrti dejal reformistični klerik Fazel Majbodi.