Premier Borut Pahor je predstavil »kontroverzno« besedilo, v katerem ugledni intelektualci ponujajo drugačen razmislek o tem, kakšen bo svet po krizi.
Zamisli in teze, ki jih ponujajo v razpravo, so precej drugačne od prevladujočih konceptov.
Ljubljana - Kriza ni le napaka, nekakšna stranpot v sistemu liberalnega kapitalizma, ampak je del tega sistema. Potrebno bo torej več kot samo »lepotni popravki« za drugačen, boljši svet. To med drugim ugotavlja skupina uglednih intelektualcev, ki so na pobudo državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade Jožefa Školča v minulem letu »ponudili svoje znanje« - kot je povedal Matjaž Hanžek, brezplačno - za razmislek o prihodnosti, o viziji Slovenije in sveta. Rezultat, besedilo Kam po krizi?, so skupaj s premierom Pahorjem predstavili javnosti.
Zamisli in teze, ki jih ponujajo v razpravo, so precej drugačne od prevladujočih konceptov. Pahor jih je označil za »kontroverzne«, a nujne. Dejstvo je, da je EU v lizbonski strategiji zapisala, da bo Evropa leta 2010 vodilna gospodarska sila v svetu, in dejstvo je tudi, da se to ne bo zgodilo. Nasprotno. Kitajska in Indija sta bolj kompetitivni v globalni ekonomiji zaradi nizkih stroškov dela. »Je torej to prihodnost? Da tekmujemo tako, da bodo naši delavci še bolj nižali svojo ceno?«, se je vprašal Borut Pahor, ki je zato prepričan, da »mora razviti svet določiti novo paradigmo - ali pa priznati poraz«.
Trg izbira samo zmagovalce
Avtorji besedila so zelo kritični do dosedanjih meril uspeha, rasti in blaginje in predlagajo »bistvene in korenite spremembe«. »Šele ko prideš do konca slepe ulice, se zaveš, da je treba spremeniti smer,« je o tem izjavil Matjaž Hanžek. Pričakovanje, da trg sam regulira vse, ni utemeljeno. Trg je namreč izbiral zmagovalce, pri tem pa ni izbiral sredstev. Nagrajeval je tiste, ki so delovali tudi na protidemokratičnih in pogosto nezakonitih načelih. Pravica do svobodne izbire zagotovo ostane tudi v prihodnosti, toda temeljiti mora na znanju in pravični delitvi dobrin, ne na tekmovanju med sovražniki, ampak na sodelovanju in delitvi ustvarjenega. »Pri močnem socialnem sistemu ne gre za pomoč lenuhom in nesposobnim, kot to predstavljajo danes,« pravijo med drugim avtorji.
Po besedah Lučke Kajfež Bogataj so gradivo pripravili »ne za en teden«, ampak so v njem zamisli in opozorila, ki presegajo mandat ene vlade. Na vprašanje, ali se z vsem zapisanim strinja, pa je Pahor previdno odgovoril, da je sam »odgovoren predvsem za to, da vodi vlado«. Je pa navdušen, da se je razprava začela, zato načrtujejo o tej temi v začetku februarja tudi mednarodno konferenco.
Iz sredinega Dela.