Številne (sistemske in osebnostne) nepravilnosti ne uidejo Brecljevemu ostremu očesu; njegova posebnost je, da kot glasnik nemalokrat pozabljenih interesov bolnikov predstavlja svojevrsten unikum v zdravništvu.

Ljubljana - Od deseterice kandidatov, nominiranih za Delovo osebnost leta 2009, je največ glasov bralcev našega časopisa prejel mag. Erik Brecelj. Abdominalni kirurg, zaposlen na Onkološkem inštitutu Ljubljana, že nekaj let v slovenskem zdravstvu pooseblja brezkompromisno voljo pri iskanju izboljšav v sistemu ter odpravljanju napak, ki ovirajo njegovo delovanje.

Številne (sistemske in osebnostne) nepravilnosti ne uidejo Brecljevemu ostremu očesu; njegova posebnost je, da kot glasnik nemalokrat pozabljenih interesov bolnikov predstavlja svojevrsten unikum v zdravništvu. Čeprav se mu, kot pravi, takšno ravnanje vedno znova maščuje, je odziv, ki ga njegovo delovanje dobiva v javnosti, zelo zgovoren.

Zgovoren pa je tudi njegov komentar ob prejetju nagrade - da bi bila do nagrade Dela za izstopajoče dosežke v preteklem letu bolj kot on upravičena Tatjana in Matjaž Nekrep, ki sta se po nominaciji Delovega uredništva prav tako uvrstila v ožji izbor. Erik Brecelj je namreč prepričan, da »utegnejo starši Nekrep premakniti v zdravstvu bistveno več stvari, kot jih je v tem letu uspelo meni«. Po njegovem prepričanju bi zdravniki v primeru smrti Bora Nekrepa morali javno priznati svojo nezmotljivost. »Žal smo to priložnost zamudili. Resnično tragična zgodba za starše je postala tragična tudi za zdravnike in verjetno epiloga nikoli ne bo, ker je zadeva preprosto preveč boleča.«

Brecelj ugotavlja, da se zdravniška zbornica »preveč očitno skriva pred odkloni v zdravstvu, in to ne le strokovnimi. Niti enega mnenja zbornice o napakah pri gradnji pediatrične klinike ni - čeprav tudi vprašanja investicij izrazito vplivajo na delo zdravnikov; in to je nerazumljivo.« Sindikat Fides je po mnenju Erika Breclja dosegel, da »imamo zdravniki, za zdajšnji čas, sorazmerno dobre plače. Ob tem pa ne smemo obiti odgovornosti, ki nas zavezuje, da bi zaustavili ali preprečili ‘družbene pojave', kakršnih ne bi smelo biti. Žal pa je še vedno bolj všečno tiščanje glave v pesek. Takšna je pač tradicija v zdravstvu. Šele ko stvari pripeljejo do katastrofe, smo vsi pametni, prej pa ni nikogar.«

Opozarjanje na napake

In v tem smislu Delov nagrajenec delovanje zdravništva označuje kot »zelo neodgovorno«. Brez dlake na jeziku je tudi pri opozarjanju na delovanje lobijev v zdravstvu. Ti, kot pravi, »očitno kupujejo toliko ljudi, da lahko počno, kar hočejo ... Zanima me, kdo je za vsem tem, kdo vse stoji za krmilom, kajti jasno je, da si takoj, ko se upreš temu toku, kaznovan.«

Enajste razglasitve Delove osebnosti leta se je udeležil tudi predsednik vlade Borut Pahor in Breclju čestital za prejeto nagrado. »Mislim, da želijo ljudje povedati, da so v sistemu, tokrat v zdravstvenem, pa tudi v drugih, napake in da pričakujejo, da se bodo te napake reševale,« je dejal Pahor. Sam se je z Breceljem prav zaradi odpravljanja napak že sestal, prav tako tudi z vodstvom onkološkega inštituta. Včeraj pa je dejal, da se bosta z Breceljem znova pogovarjala in poskušala najti »tiste rešitve, ki so dobre tako za bolnike kot navsezadnje tudi za zdravnike, da bi lahko opravljali svoje delo v zadovoljstvo bolnikov«.

Nagrajenca smo letos izbirali po enaki metodi kakor lani: uredništvo Dela je nominiralo deset finalistov, zmagovalca pa so z ocenjevanjem izbrali bralci. Lani je bil Delova osebnost leta 2008 dobitnik zlatega olimpijskega odličja ali »slovenski nebeški metalec« Primož Kozmus.

Iz torkove tiskane izdaje Dela