Potem ko bo državni zbor prejel predlog predsednika vlade za razrešitev ministra, bo ta točka dnevnega reda uvrščena na sejo. Na njej bo imel minister možnost odgovoriti na očitke, poslanci pa o ministrovi razrešitvi odločajo z navadno večino glasov.

Ljubljana - Minister Karl Erjavec se je v svoji politični karieri zapletel v kar nekaj afer. Ko je bil še kandidat za predsednika Desusa je leta 2005 v javnost prišel podatek, da je bil pred tem že član SLS in LDS. Leta 2004 je bil kot obrambni minister odgovoren za romanje 87 vojakov v Lurd na državne stroške, istega leta se je z ženo izognil carinski in policijski kontroli na brniškem letališču. Leta 2006 je podpisal sporno pogodbo za nakup osemkolesnikov finske Patrie, leto pozneje pa je bil vpleten v nakup prisluškovalne opreme. 2008 se mu je »zgodila« Trilogija, ko je ministrstvo za obrambo mariborskemu podjetju pomotoma nakazalo 625.000 evrov. Trilogija še do danes ni vrnila približno 140.000 evrov. (Ma. B.)

Postopek razrešitve ministra

Potem ko bo državni zbor prejel predlog predsednika vlade za razrešitev ministra, bo ta točka dnevnega reda uvrščena na sejo. Na njej bo imel minister možnost odgovoriti na očitke, poslanci pa o ministrovi razrešitvi odločajo na javnem glasovanju z navadno večino glasov. Če državni zbor ministra razreši, mora premier v desetih dneh po prenehanju funkcije ministra državnemu zboru predlagati novega ministra ali poslance obvestiti, da bo funkcijo tega ministra začasno opravljal sam ali jo bo poveril drugemu ministru. (M. V.)

Bodo smeti odnesle Erjavca?

Ni prvič, da je računsko sodišče vlado pozvalo, naj razreši funkcionarje. Najbolj je odmeval poziv k razrešitvi nekdanjega okoljskega ministra Janeza Podobnika. Odmevno je bilo tudi revizijsko poročilo o delovanju Filmskega sklada, ki je »odneslo« direktorja po pooblastilu Denisa Miklavčiča, vlada pa bi bila morala po mnenju računskega sodišča oktobra 2003 razrešiti tudi direktorja Dursa Stojana Grilja. Kot zanimivost naj omenimo, da je ob primeru Janeza Podobnika, Erjavčevega predhodnika na položaju, ki mu je prav tako grozila razrešitev zaradi ravnanja z odpadki, sedanji minister dejal, da »če se bo izkazalo, da je poziv računskega sodišča upravičen oziroma so izpolnjeni pogoji za ta poziv, potem to pomeni, da se zavzemam za razrešitev ministra Podobnika«. (Ma. B.)

Tabela Pozivi RS k razrešitvi funkcionarjev

Ali je zakon o računskem sodišču res ustavno sporen?

Po posvetu z zakonodajno-pravno službo bo predsednik vlade Borut Pahor v prihodnjih dneh premislil o morebitni odločitvi za ustavno presojo oz. spremembo člena zakona o računskem sodišču, ki predsedniku vlade v primeru poziva računskega sodišča nalaga razrešitev ministra. Za mnenje o tem smo vprašali dva ugledna pravnika.

Nekdanji ustavni sodnik Lojze Ude je ocenil, da je napoved Boruta Pahorja, da bo zakon o računskem sodišču vlada dala v ustavno presojo ali pa predlagala njegove spremembe, smiselna. Meni, da gre v pozivu za ministrovo razrešitev za prekomeren ukrep, čeprav, kot je dejal, poročila računskega sodišča ne pozna v celoti. Dodaja, da pa je res, da premieru temu pozivu ne bi bilo treba ugoditi. Lahko bi namreč presodil, da očitane kršitve, ki jih je navedlo računsko sodišče, niso takšne, da bi terjale ministrovo razrešitev. Še posebej zato, ker meni, da je naloga računskega sodišča v prvi vrsti ta, da skrbi za zakonitost poslovanja z javnim denarjem, ne pa za gospodarnost ravnanja z njim.

Dekan ljubljanske pravne fakultete Rajko Pirnat v zvezi z morebitno neustavnostjo zakona o računskem sodišču pravi, da je v zakonu računskemu sodišču dano pooblastilo za poziv k razrešitvi vseh odgovornih oseb, ne le ministrov, hkrati pa ima sodišče na razpolago tudi druge ukrepe. Po njegovi presoji gre sicer res za razliko, ko je ta poziv usmerjen zoper funkcionarja, ki ga voli državni zbor, kot je to v primeru ministra. Vendar to še ne pomeni, da je takšna zakonska rešitev sama po sebi neustavna. Opozarja, da ima predsednik vlade vendarle možnost, da pozivu računskega sodišča ne sledi; če mu, za to prevzema politično odgovornost, saj pravnih sredstev oziroma sankcij, če premier ravna drugače, kot od njega pričakuje računsko sodišče, ni. (Majda Vukelić)

Kaj natančno pravi zakon

V primerih, kot je tokratni Erjavčev, zakon računskemu sodišču ne daje druge možnosti, kot da pozove k njegovi razrešitvi. Če namreč pri svojem pregledu ugotovi pomembne nepravilnosti, pa jih revidirani organ ne odpravi, mora računsko sodišče izdati poziv za razrešitev odgovorne osebe.

Objavljamo nekaj odlomkov iz Zakona o računskem sodišču, ki govorijo o tem:

29. člen
(porevizijski postopek)
Uporabnik javnih sredstev, v čigar poslovanju so bile razkrite nepravilnosti ali nesmotrnosti, mora ... predložiti računskemu sodišču ... odzivno poročilo.
* * *

Če računsko sodišče oceni, da v odzivnem poročilu ni izkazano zadovoljivo odpravljanje ... pomembne nepravilnosti ali pomembne nesmotrnosti, se šteje, da je podana huda kršitev obveznosti dobrega poslovanja.
* * *

Če je podana huda kršitev obveznosti dobrega poslovanja ... računsko sodišče izda poziv za razrešitev odgovorne osebe.

Odzivi politikov

Franc Žnidaršič: »Odločitev Boruta Pahorja je pričakovana poteza in predlog za razrešitev bom podprl. Tudi za stranko ni dobro, da ni več minister. Treba bo razmisliti, kdo lahko reši stranko za prihodnje volitve. Mislim, da je prav, da tudi stranka ukrepa, sicer se bodo morali ob tla metati, da preživijo. Vse to absolutno kliče po zamenjavi vodstva, saj je diskreditirano vodstvo slaba popotnica za naprej. Sam še naprej ostanem član stranke, vendar le pod pogojem, če se bo stranka zdaj znala pravilno odločiti. Če ne bo rekonstrukcije vodstva in njenih organov, potem je moja dolgoročna prisotnost izguba časa.«

Vili Rezman: »Podprl bom premierov predlog, saj že dlje časa mislim, da minister svojega dela ne opravlja dobro, da na tem področju Slovenija stori res premalo, da ministrstvo ni ustrezno vodeno in da mnoge zaveze iz koalicijskega sporazuma prav zaradi njegove neaktivnosti niso realizirane. Že pred časom sem povedal, da se mi zdi ravnanje Erjavca precej nervozno, da se mu majejo tla pod nogami in da je očitno to vzrok za njegovo nervozno delovanje. Glede usode Desusa v koaliciji pa se mi sam položaj stranke niti ne zdi tako zelo pomemben, temveč bolj to, koliko stranka podpira uresničevanje koalicijskega sporazuma - ne glede na to, kako so organizirani. Če bo Erjavec še nadalje grozil, da bo stranko odpeljal stranko iz koalicije, sem prepričan, da preostalih pet poslancev ne bo več slepo sledilo predsedniku kot doslej in bodo raje podprli koalicijo.« (K. Š.)

Odzivi strokovne javnosti

Jernej Pikalo, profesor ljubljanske FDV: Vpliv razrešitve na koalicijo in vlado je odvisen od dogajanja v ozadju. Če se je predsednik vlade Borut Pahor uspelo pogovoriti s poslanci Desusa in bodo ti še naprej pripravljeni sodelovati v koaliciji, razrešitev za vlado ni pomembna. Drugi scenariji skoraj niso možni, saj ne verjamem, da bi predsednik vlade tvegal takšno potezo brez dogovora s poslanci. Erjavec je postal kamen, ki zaradi negativnih političnih učinkov celotno vlado vleče navzdol, zato Pahorju ni preostalo drugega, kot da to vrvico prereže. Zadnji zaplet s prodajo državnega deleža ni odločilen, saj se je že pred tem nabralo nekaj za Erjavca obremenilnih zadev.

Matej Makarovič, profesor fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici: Razrešitev bo najverjetneje uspela, kaj pa bo pomenila za prihodnost koalicije, je odvisno od stranke Desus. Če se ta iz vlade umakne, bo koalicija ostala brez parlamentarne večine in bo vsaj deloma prisiljena v sodelovanje z delom opozicije - najverjetneje se bo pri tem obrnila na Jelinčičevo SNS, ki je občasno tiho podporo doslej - kadar je bilo res potrebno - dajala skoraj vsem slovenskim vladam ne glede na politično barvo. Še bolj verjetno pa je, da bo Desus kljub Erjavčevi razrešitvi ostala v vladi, a v tem primeru bo Erjavec seveda politično mrtev in bo najbrž kmalu ostal tudi brez predsedniškega mesta v stranki. (Ma. B.)

Več v sredini tiskani izdaji Dela