V Sloveniji smo tik pred uvedbo internetne cenzure, je zadnje dni završalo v strokovni javnosti. Državni zbor je namreč sprejel spremembe zakona o igrah na srečo, vendar bo to moral storiti še enkrat.

Ljubljana - V Sloveniji smo tik pred uvedbo internetne cenzure, je zadnje dni završalo v strokovni javnosti. Državni zbor je namreč 18. decembra sprejel spremembe zakona o igrah na srečo, vendar bo konec januarja to moral storiti še enkrat, saj je državni svet tik pred prazniki na zakon izglasoval odložilni veto. Omenjeni zakon v popravljenem 107. členu določa, da lahko nadzorni organ zahteva omejitev dostopa do spletnih strani iger na srečo, ki za delovanje v Sloveniji nimajo koncesije. Šesti člen tega zakona pa izrecno prepoveduje omogočanje dostopa do spletnih strani, na katerih se je mogoče udeležiti spletnih iger na srečo, ki nimajo slovenske koncesije. Poenostavljeno povedano gre za uzakonjanje blokade stavnic bwin in Bet-at-home, ki jo je urad za nadzor prirejanja iger na srečo zahteval že leta 2006.

»S predlogom zakona želimo povečati učinkovitost nadzora zlasti nad nedovoljenim prirejanjem iger na srečo, brez koncesije vlade RS. Nadzorni organ bo lahko ponudniku storitve informacijske družbe naložil omejitev dostopa do spletnih strani oziroma drugih povezav, prek katerih se prirejajo igre na srečo brez koncesije,« je zakonsko določbo v državnozborski razpravi citiral finančni minister Franc Križanič. Nobeden od poslancev temu členu ni nasprotoval, še več, nekateri so ga med razpravo celo podprli. »Podpiramo tudi določbe predlaganega zakona, ki povečujejo učinkovitost nadzora, zlasti pri nedovoljenem prirejanju iger na srečo brez koncesije,« je povedal predsednik SLS Radovan Žerjav. Da se strinjajo z ureditvijo v sistemu interneta, pa je poudaril tudi Matjaž Zanoškar iz Desusa.

Po drugi strani se poznavalci delovanja interneta in mnogi drugi s tem členom niti najmanj ne strinjajo. »Predlagana rešitev, da bo kršil zakon nekdo, ki zgolj omogoča dostop do neke storitve, je v svoji osnovi globoko neliberalna, nedemokratična in kaže na osnovno nerazumevanje tega, kako deluje internet. Operaterjev ne sme prav nič brigati, kaj se pretaka po žicah do njihovih naročnikov,« je na svojem blogu zapisal nekdanji razvojni minister Žiga Turk. Po besedah Arnesovega strokovnjaka Gorazda Božiča so v preteklosti že obstajale podobne ideje za boj proti otroški pornografiji, vendar je prevladalo mnenje, da take blokade niso smiselne. »Če smo o otroški pornografiji, ki je veliko hujša kot izguba nekaj denarja v državnem proračunu, ugotovili, da je to brez zveze in da ne doseže namena, je uvajanje internetnega filtriranja zaradi ene ali dveh stavnic absurdno,« je zadevo za Delo komentiral Božič.

Uzakonitev filtriranja interneta je ministrstvo za finance, kot vse kaže, v zakon vneslo brez vednosti pristojnega ministrstva. Direktoratu za informacijsko družbo namreč predloga zakona ni poslalo v medresorsko usklajevanje. Direktor direktorata Nikolaj Simič je določbo označil za nesprejemljivo, vendar dodal, da bodo na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo šele v prihodnjih dneh zavzeli uradno stališče. Pojasnil ministrstva za finance pa včeraj še nismo prejeli.

Tako Božič kot Matej Kovačič s fakultete za družbene vede sta opozorila, da je učinkovito onemogočanje dostopa do spletnih strani mogoče samo s pregledovanjem in filtriranjem vsebine internetnega prometa (s t. i. metodo Deep Packet Inspection, DPI). Druga dva načina sta še blokada naslovov IP in črna lista imen v porazdeljenem imeniku DNS, vendar se da obe metodi precej preprosto zaobiti. Po Božičevem mnenju gre pri DPI za nesorazmeren ukrep, Kovačič pa je opozoril, da zdravilo nikakor ne sme biti hujše od bolezni. Zakona o elektronskih komunikacijah in o elektronskem poslovanju na trgu sta sicer doslej določala, da imajo pristojnost odrejanja tovrstnih blokad samo sodišča, ne pa tudi različni uradi. »Ko uvedemo tovrstno filtriranje, nismo več daleč od blokiranja piratskih spletni strani ali od cenzure katerega od spletnih medijev. Tako zlahka postanemo Kitajska ali Iran,« je še posvaril Božič.

Iz četrtkove tiskane izdaje Dela