Ljubljana - Zakon o pacientovih pravicah, ki je omogočil delovanje zastopnikov pravic pacientov, vsebuje nemalo nedoslednosti, ki tem »skrbnikom dobrega« onemogočajo učinkovito in celovito delo. Tudi zaradi tega bo danes prvi (nacionalni) posvet, na katerem naj bi sive lise na tem področju zapolnili s pravo vsebino. Srečanja se bodo udeležili tudi predstavniki varuhinje človekovih pravic in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Vodstvena predstavnika obeh ustanov, generalni direktor ZZZS Samo Fakin in varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek - Travnik, pa se bosta prav tako sestala danes, in sicer zaradi nekaterih aktualnih zadev, ki se ne tičejo le omenjenega zakona.
Ombudsmanka se želi s skrbnikom zdravstvene blagajne Fakinom pogovoriti o nekaterih pravicah, ki so po zakonu o pacientovih pravicah dostopne, njihovo plačilo pa ni urejeno oziroma v dokumentu ni določeno, kdo naj bi to storitev financiral. Tak primer predstavlja drugo mnenje, za katerega se pacient, denimo, lahko odloči pred občutljivim kirurškim posegom, glede katerega so strokovna mnenja (v konkretnem primeru) različna.
Sicer pa pacienti iščejo zaščito in nasvete tudi pri drugih težavah, povezanih z uresničevanjem zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter pravil zavoda za zdravstveno zavarovanje. Zastopniki pravic pacientov tako nemalokrat naletijo na problematiko, povezano z omenjeno regulativo, nimajo pa nikakršnih pooblastil, da bi o tem odločali.
Nadzorniki in pobudniki
Čebašek - Travnikova in Fakin pa se bosta pogovarjala tudi o pobudi upokojene onkologinje dr. Berte Jereb, ki si prizadeva, da bi posameznikom, ki so v otroštvu oziroma mladosti preboleli raka, ponovno omogočili skupinsko psihosocialno rehabilitacijo. »Radi bi preverili možnosti za vnos te pravice v pravila zavarovalnice,« pravi dr. Čebašek - Travnikova, zavedajoč se, da je izkušnja prebolevanja raka v otroštvu močno zaznamovala te posameznike, čeprav so ti zdaj že odrasli. »Argument, da nujno potrebujejo dodatno psihosocialno obravnavo, je povsem utemeljen,« je prepričana ombudsmanka.
Dr. Zdenka Čebašek - Travnik opozarja tudi na težave, ki jih v praksi povzroča zakon o duševnem zdravju. »Ta dokument je bil sprejet zelo na hitro, čeprav je, v nekaterih delih, nastajal 15 let. Zaradi zapletov, ki jih nedodelane in neustrezne rešitve povzročajo pri vsakdanjem delu, se pritožujejo pacienti, zdravstvene ustanove, socialno-zdravstveni zavodi in, navsezadnje, tudi sodišča. Nihče ni zadovoljen z zakonom, ki s številnimi neživljenjskimi določili postopke zapleta v škodo pacienta.« Sogovornica, tudi sama psihiatrinja, še opozarja, da je v določene postopke »vpletenih absolutno preveč ljudi, celo po deset, med katerimi ni niti enega zdravstvenega delavca«.
»Treba je prevzeti odgovornost«
Pod drobnogledom varuhinje človekovih pravic je tudi nastajanje predloga zakona o zdravstveni dejavnosti, pri katerem sogovornica pogreša »analizo obstoječih razmer pa tudi odgovore, zakaj se je, na primer, koncesionarstvo kot sistem tako spridilo«. Varuhinji se pri vprašanju koncesij tudi zdajšnja rešitev, ko je njihovo podeljevanje tako rekoč povsem zamrznjeno, ne zdi pravična in pravilna, saj vodi do novih krivic.
Minister za zdravje je in bo podporo za predlagani zakon iskal tako pri koaliciji kot pri opoziciji; ključni bosta vprašanji (ne)obveznega članstva v zdravniški zbornici in nadzorov. Kot pojasnjuje Zdenka Čebašek - Travnik, je minister na nedavnem delovnem srečanju poudaril, da bo končna odločitev politična, »kar je, zaradi prevzemanja odgovornosti, tudi prav. Izstopajoč primer, ki to potrjuje, je zakon o duševnem zdravju - ta je čista katastrofa, ki jo je ministrstvo za zdravje dolžno popraviti,« meni varuhinja človekovih pravic.
Iz torkove tiskane izdaje Dela