Lani zgrajenega za petino manj, padli smo v leto 2006

Gradbeništvo je tempirana bomba. Lahko, da je trditev pretirana, prav vsak gospodarski analitik, ki poskuša oceniti trenutno stanje in napovedati trende v bližnji prihodnosti, pa svari pred nadaljnjim upadanjem gradbene aktivnosti.

Božena Križnik
tor, 26.01.2010, 09:32
Če pogledamo posamične mesece, se je oktobra lani po podatkih državnega statističnega urada in Umarja gradbena aktivnost sicer malce okrepila, a se je že novembra znova znižala in dosegla najnižjo raven v zadnjih treh letih, namreč raven iz sredine leta 2006. Po ocenah in napovedih Umarja (iz jeseni lanskega leta) naj bi se dodana vrednost v gradbeništvu lani znižala za 12 odstotkov, letos pa za nadaljnjih 5,5 odstotka.

Ljubljana - Gradbeništvo je tempirana bomba. Lahko, da je trditev pretirana, prav vsak gospodarski analitik, ki poskuša oceniti trenutno stanje in napovedati trende v bližnji prihodnosti, pa svari pred nadaljnjim upadanjem gradbene aktivnosti. Poznavalci predvsem opozarjajo na nevarnost, da bi podjetja iz te panoge zaradi specifičnega načina financiranja graditve in rastoče nelikvidnosti ogrozila celo stabilnost slovenskega bančnega sistema. Pobrskali smo po dostopnih informacijah, povprašali odgovorne in poskušali ugotoviti, kaj se dogaja v gradbeništvu in kam plove panoga.

Če poenostavimo: gradbeništvo je po treh letih izjemno visoke aktivnosti (v obdobju med 2006 in 2008) dobesedno treščilo v prepad. Tako je vsaj sklepati iz prikazanega grafa, globina prepada pa je - to je že treba pripomniti - tudi rezultat igre številk (prirastek ali upad je močno odvisen od osnove, s katero primerjamo novi podatek). Če pogledamo absolutne številke, pa je gradbena aktivnost lani padla na raven, ki je bila nekaj višja kot leta 2006 in malo nižja kot leta 2007. Omenjena tri leta smo doživeli skoraj neverjetno (in povsem nenormalno, napihnjeno) rast po domala 20 odstotkov na leto. »Primerjava z visoko osnovo izkaže globok padec. V absolutnem nam vseeno še ni tako neznansko slabo, a dobro, kot je bilo v gradbeništvu leta 2008, pač ne bo nikoli več,« razmišlja Borut Gržinič, direktor Zbornice za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala pri GZS.

Prelom konec 2008

V prvi polovici leta 2008 je gradbena aktivnost še prekipevala; poznavalci so še oktobra ocenjevali, da bo letni prirastek okoli 30-odstoten. Novembra se je trend obrnil strmo navzdol (leto se je končalo s plus 16 odstotki), zmanjševanje aktivnosti pa se je nadaljevalo skozi vse leto 2009. Za leto 2009 so za zdaj znani statistični podatki za 11 mesecev. Gradnja v celoti je bila v 11 mesecih od primerljive iz leta 2008 manjša za 21,7 odstotka. Pri tem je bil največji upad pri nestanovanjskih stavbah (za 25,1 odstotka), pri gradbenih inženirskih objektih za 20,4 odstotka, pri stanovanjskih objektih pa za 19,7 odstotka.

Na podlagi daljše časovne vrste in poznavanja zakonitosti in dogajanja v panogi je Borut Gržinič izdelal oceno realne rasti za celotno leto 2009, ob določenih predpostavkah pa tudi napoved za letos. Po njegovi oceni, ki sloni na 11-mesečnih statističnih podatkih, se je tako gradbena aktivnost v letu 2009 glede na leto 2008 znižala za 20 odstotkov, od tega stanovanjska gradnja za enak delež, gradnja ostalih stavb za 25 odstotkov in gradnja gradbenih inženirskih objektov za 18 odstotkov.

Rešitev v energetski prenovi

Gržinič je napovedal tudi trende za leto 2010: gradbeništvo v celoti naj bi upadlo še za 15 odstotkov glede na leto 2009, od tega gradbeni inženirski objekti (kjer se večina projektov končuje) nekoliko bolj, za 15,5 odstotka, stavbe za 14,5 odstotka, od tega stanovanjske za 13, ostale pa za 15 odstotkov. Sogovornik pričakuje, da bodo gradbeništvo poganjali večinoma projekti energetsko učinkovite obnove, in to tako v stanovanjski gradnji kot pri gradnji poslovnih in predvsem javnih stavb (bolnic, šol, upravnih stavb). Za to je namreč že od leta 2007 na voljo precej sredstev iz kohezijskega sklada EU, črpanje pa je bilo doslej skromno.

Ko analiziramo gradbeništvo in iščemo vzroke za slabo gospodarsko zdravje panoge, si je treba priti na jasno, kakšna je struktura sektorja. Gradbeno inženirskih del (med katera sodijo državne ceste, tuneli, železnice, energetski objekti, objekti varstva okolja, vodovodi, plinovodi itn.) je približno polovica. Druga polovica so stavbe, od katerih je okoli 17 odstotkov stanovanjskih gradenj (natančneje, leta 2008 je bil ta delež 16,56 odstotka, po Gržiničevi oceni pa bo za leto 2009 16,7 odstotka) in okoli 33 odstotkov ostalih stavb (poslovnih prostorov, tovarn, trgovin, turističnih objektov ...). Kar je dobro vedeti, če o razmerah v gradbeništvu presojamo po dogajanju na stanovanjskem trgu. Stanovanjska gradnja ima, pravi naš sogovornik, razmeroma majhen vrednostni ponder v dejavnosti, vendar je zaradi svojih posebnosti in učinkov za dejavnost zelo pomembna. Na Umarju pa ob interpretaciji podatka o vrednosti opravljenih gradbenih del v stanovanjski gradnji opozorjajo, da »v te podatke niso vključena manjša podjetja, ki po naših ocenah večji del svoje aktivnosti opravijo v gradnji stanovanjskih stavb«.

Gradbenik običajno ni investitor

V analizi dejavnosti je treba vzeti v zakup tudi, da sta vlogi graditelja in investitorja (ki ga neugodne prodajne možnosti posebej prizadenejo) pogosto ločeni; večina investitorjev oziroma developerjev prihaja iz različnih dejavnosti, še najmanj je gradbincev. Gržinič: »Ko se je leta 2004 začela odpirati stanovanjska varčevalna shema, se je našlo veliko investitorjev, ki niso imeli nobene zveze z gradbeništvom. Posebej mali so začutili priložnost in so začeli vlagati v stanovanjske projekte. Povpraševanje je raslo, in dokler je bilo tako, so posli cveteli, ko se je trend obrnil, pa so zašli v težave. Med investitorji je bilo namreč tudi veliko takih, ki so že za nakup zemlje vzeli kredit - čeprav bi bilo razumno, da bi projekte financirali z lastnimi sredstvi vsaj do pridobitve gradbenega dovoljenja. Ta čas je namreč težko vnaprej predvideti, lahko se zavleče. Ko dobiš gradbeno dovoljenje, pa že lahko narediš - če je trg kolikor toliko normalen - dokaj natančno časovnico, kdaj bo objekt dokončan, kdaj ga boš začel prodajati in kdaj bodo prilivi od kupnin.«

Podobno razmišlja Janez Kušar z Umarja: »Gradbena podjetja so se po vsej verjetnosti zavedala, da se bo po letu 2008 gradnja predvsem avtocest upočasnila (na kar smo nenazadnje opozarjali tudi v naših publikacijah). Hkrati se je ob rasti cen stanovanj in razpoložljivosti kreditov vedno več investitorjev usmerilo v gradnjo stanovanj. Investitorji sicer niso nujno tudi gradbeniki, a bilo je kar nekaj primerov, kjer so se gradbeniki prelevili v investitorje. Gledano danes, za nekatera podjetja to najbrž ni bila najboljša odločitev. Domnevam pa, da so takrat ocenili tveganja, pretehtali in se odločili, kot so se.«

Iz razlogov, ki smo jih že večkrat podrobno popisali (naravni obrat gradbenega cikla, gospodarska kriza, zmanjšano zaupanje in večja previdnost na strani kupcev nepremičnin, pa tudi neracionalno vodeni projekti) so se v gradbenih podjetjih nakopičile težave. Javnost vidi predvsem neprodana stanovanja, vpogled v javne evidence razkrije, da gradbeništvo visoko vodi po neplačevanju, zamujanju plačil in nelikvidnosti, ekonomski analitiki pa opozarjajo na veliko zadolženost gradbenih podjetij, ki lahko ogrozi stabilnost bančnega sistema. O tem bomo pisali v nadaljevanju.


Iz tiskane izdaje Dela

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo celostno registracijo. Ste že registrirani? Prijavite se.

Pogoji komentiranja so dopolnjeni!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na spletni strani Delo.si ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo celostno registracijo z vnosom osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo spletne strani Delo.si in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata kulturno in dostojanstveno razpravo in se zavzemata za argumentirano kritiko, ne dovoljujeta pa zlorabe medijskega prostora za izražanje stališč, mnenj ali komentarjev, ki so žaljivi, napeljujejo k sovraštvu ali nasilju, oglašujejo izdelke ali storitve ali so kako drugače pravno sporni.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Delo.si bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Delo.si bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Delo.si

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Komentarji

Prikaži komentarje
Prikaži:
6 komentarjev
6 komentarjev
Stran: <|1|>
Prikaži: