Ti. K./STA
Ljubljana - Mestna knjižnica Ljubljana je v okviru projekta Slovenske avtorje berem napredno, listam e-papir v Knjižnici Bežigrad začela z izposojo bralnikov, na katerih so naložene knjige klasičnih in sodobnih slovenskih avtorjev. S projektom želi tako spodbuditi branje del slovenskih avtorjev, kot tudi spoznavanje novih nosilcev besedil.
Bralcem je v Knjižnici Bežigrad na voljo pet bralnikov Kolibri V3, je na današnji novinarski konferenci povedala avtorica projekta Mateja Ločniškar-Fidler. Kot je pojasnila, so k sodelovanju pritegnili založbo Ruslica ter z njo sklenili pogodbo o uporabi avtorskih del. Založba Ruslica deluje pod okriljem ČZP Večer in v elektronski obliki ponuja vrhunce slovenske klasike ter novejša dela sodobnih slovenskih avtorjev. Bralnike Kolibri V3 je izdelalo slovensko podjetje EPTS.
Pogoji izposoje bralnikov so po besedah Ločniškar-Fidlerjeve enaki pogojem izposoje monografskih publikacij. Izposoja je mogoča za tri tedne z možnim enkratnim podaljšanjem, ni pa mogoča rezervacija. Na vsakega od bralnikov so v knjižnici naložili od deset do petnajst izbranih leposlovnih del. Poleg tega so na vsakem bralniku naložena osnovna navodila za rokovanje z njim in natančnejši opis bralnika, priložena pa so tudi tiskana navodila in anketni list. Prenašanje kakršnihkoli vsebin na bralnike je onemogočeno, z njimi je mogoče brati le naložena dela. Na hrbtni strani bralnikov so nalepljene črtne kode vseh naloženih knjig, ki jih knjižničarji, zaradi izplačila knjižničnega nadomestila avtorjem, ob izposoji tudi vse evidentirajo.
Ciljna skupina projekta so, kot je dejala Ločniškar-Fidlerjeva, mladostniki od 15. leta starosti, odrasli in ljudje s posebnimi potrebami, denimo slabovidni, saj je besedilo mogoče povečati. Do aprila, ko bo Ljubljana postala Svetovna prestolnica knjige, nameravajo projekt razširiti še na ostale enote Mestne knjižnice Ljubljana. Poleg tega je za drugo stopnjo projekta predvideno, da bo uporabniku na voljo celoten seznam dostopnih knjig, nato pa si bo ta sam izbral želene, ki mu jih bodo v knjižnici naložili na bralnik.
Za letos, ko bo Ljubljana Svetovna prestolnica knjige, v Mestni knjižnici Ljubljana načrtujejo vrsto dogodkov. Med njimi je direktorica knjižnice Jelka Gazvoda izpostavila projekt Knjiga za vsakogar, v okviru katerega bo od aprila 2010 do aprila 2011 potekala prodaja izbranih leposlovnih del po ugodnih cenah. Mestna knjižnica Ljubljana, ki je prevzela koordinacijo in izvedbo projekta, je k sodelovanju povabila vse območne knjižnice v Sloveniji. Odzvalo se je 23 večjih splošnih knjižnic, prodaja bo potekala v 113 krajevnih knjižnicah. Cilj projekta je omogočiti prebivalcem predvsem tistih krajev, ki ne premorejo knjigarne, nakup kakovostne literature.
V letu 2010 sicer Mestna knjižnica Ljubljana načrtuje 28 projektov, ki jih je predstavila pomočnica direktorice knjižnice Simona Resman. Med njimi je med drugim izpostavila priprave na ustanovitev repozitorja, ki bo omogočal praviloma trajno hranjenje enega izvoda vsakega neaktivnega naslova iz zbirk knjižnic Mestne knjižnice Ljubljana, vzpostavitev enotne domoznanske službe z združitvijo domoznanskih zbirk območnih enot in krajevnih knjižnic ter v sodelovanju z zavodom En knap oblikovanje zbirke gradiva o sodobnih scenskih umetnosti s poudarkom na sodobnem plesu v Bralnici v centru kulture Španski borci.
Direktorica knjižnice Jelka Gazvoda je predstavila še nekaj pomembnejših dosežkov Mestne knjižnice Ljubljana v lanskem letu. Med njimi je izpostavila poenotenje nekaterih strokovnih služb. Poleg tega so združili in poenotili bazo članov, bazo bibliografskih podatkov v sistemu Cobiss, bazo lokacijskih podatkov in bazo izposojenega gradiva. Proti koncu leta so tudi sprejeli prvi strateški načrt knjižnice, v katerem so začrtali cilje do leta 2012. V letu 2011 se namreč iztečeta Nacionalni program za kulturo in mestni program za razvoj kulture. Kot je dejala Gazvoda, pričakujejo, da bosta tedaj ali leta 2012 sprejeta nova dokumenta in da bodo tudi v knjižnici v letu 2012 pripravili strategije za naslednja leta, ki bodo usklajene z načrti države in občine.
Gazvoda je izpostavila še novo postavitev gradiva na otroškem oddelku Knjižnice Otona Župančiča, ki so ga končali v tem tednu. Ob upoštevanju novih strokovnih dognanj na področju mladinskega in otroškega knjižničarstva so gradivo razporedili glede na vsebino, medtem ko je bilo prej razporejeno po starostnih stopnjah. S tem so, tako Gazvoda, zaorali ledino na področju mladinskega in otroškega knjižničarstva v Sloveniji.