Ka.L.
Davos - Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je v včerajšnjem otvoritvenem nagovoru ob pričetku Svetovnega gospodarskega foruma v švicarskem smučarskem centru Davos, vsul val kritik na račun globalizacije, manipulacij z valutami, neodgovornih špekulativnih potez in na „nesramno visoke" plače v finančnem sektorju.
Sarkozy je zbranim politikom in poslovnežem dejal, da bi moral kapitalizem postati manj „dogovoren", bankirji bi se morali bolj skoncentrirati na odobravanje kreditov, in manj na svoje plače. Države, ki podcenjujejo lastno valuto pa lahko pričakujejo protiudarec v obliki protekcionizma, je dejal francoski predsednik.
Sarkozy je poudaril predvsem potrebo po redifiniranju in ponovni osmislitvi kapitalizma in globalizacije. Finančna kriza iz leta 2008 in ekonomska recesija, ki ji je sledila „nista bili le globalni krizi, temveč tudi kriza globalizacije," je dejal francoski predsednik in dodal, da so finance, prosta trgovina in konkurenčnost „samo sredstva, in ne cilj,". „Veliko vprašanje" ni, s čim zamenjati kapitalizem, ampak kako razviti njegovo ne tako antagonistično obliko, kot jo poznamo sedaj.
„Kapitalizem bomo rešili le, če ga ponovno osmislimo, če ga naredimo bolj moralnega," je povedal Sarkozy. V govoru, ki se v mnogih točkah ni ujemal z vnaprej razdeljenim tekstom novinarjem, je Sarkozy napadel vse „valutne manipulacije", posebej nadvlado dolarja. „Ne moremo imeti multipolaren svet, a samo eno svetovno valuto," je dejal in dodal, da je svetu potreben „novi Bretton Woods", misleč na sistem valutnih tečajev, ki je bil ustanovljen po drugi svetovni vojni. Sarkozy je ocenil, da podcenjenost „določenih valut" slabo vpliva na pravično trgovino in konkurenčnost, kar bi se lahko izrazilo v protekcionizmu. „Ne bomo dovolili monetarnega dampinga," je dejal. Nekateri analitiki to izjavo povezujejo z namernim ohranjanjem tečaja kitajske valute na nizki stopnji, s čimer se pomaga kitajskemu izvozu.
Francoski predsednik s svojim govorom med bančniki, ki so pred tem opozarjali, da bi pretirana regulacija lahko škodila finančnemu sistemu in njegovi vlogi v gospodarstvu, ni naletel na pretirano navdušenje. "Zahvaljujem se obema, ki ploskata," se je pošalil ob mlačnem aplavzu.
Soros za razbitje "prevelikih bank, ki ne morejo propasti"
Priznan investitor
George Soros pa je pozval k radikalnim rešitvam, in sicer k razbijanju velikih bank, ki so
„ prevelike, da bi lahko propadle". Podprl je reforme, ki bi omejile velikost bank, katere je predlagal ameriški predsednik
Barack Obama.
Na zasebnem kosilu je dejal novinarjem, da so bankirji z Wall Streeta, ki nasprotujejo Obaminemu načrtu, popolnoma gluhi. Tudi po sprejetju Obaminega načrta, bi bila večina investicijskih bank še vedno prevelikih, je dejal Soros. "Da bi se to zajezilo, bi se morale vse velike gospodarske sile dogovoriti o skupnih regulativah, ki bi omejile količino denarja, ki si ga lahko banke izposodijo za vlaganja v investicije," je dejal Soros.
Brez globalnega sporazuma se bo kapital enostavno preselil v državo z najmanj omejitev, je ocenil Soros.
Ostali prisotni bankirji so nasprotovali uvajanju novih regulativ. Šef Barclays Capitala, Bob Diamond je izjavil, da "ne vidi dokazov, ki bi kazali na to, da bi bilo ugašanje ali zmanjševanje bank pravi odgovor". Namestnik v JPMorgan Chaseu, Jacob Frenkel je izrazil zaskrbljenost nad možnostjo uvajanja „slabih regulativ".
Soros, človekoljubni milijarder, je sicer najbolj znan v Veliki Britaniji, in sicer kot „človek, ki je zlomil Banko Anglije", ko je iztisnil funt iz evropskega sistema menjalnih tečajev leta 1992.