Ko je konec novembra preteklega leta predsednik države Danilo Türk odlikoval Tomaža Ertla s srebrnim redom za zasluge in delo pri varnosti, obrambi in zaščiti RS v času akcije Sever, je moral vedeti, da bo ta odločitev sprožila silovite politične odzive.
Ljubljana - Ko je konec novembra preteklega leta predsednik države Danilo Türk odlikoval Tomaža Ertla s srebrnim redom za zasluge in delo pri varnosti, obrambi in zaščiti Republike Slovenije v času akcije Sever, je moral vedeti, da bo ta odločitev sprožila silovite politične odzive. Ime Tomaža Ertla je res povezano z njegovim vodenjem republiškega sekretariata za notranje zadeve v času priprav za preprečitev t. i. mitinga resnice leta 1989, toda še bolj - ali pa predvsem - z njegovim vodenjem Službe državne varnosti. Predsednik države lahko še neštetokrat ponovi, da je Ertla odlikoval za konkretno akcijo in konkretne zasluge na področju varnosti in obrambe, v delu javnosti je in bo takšna predsednikova poteza vedno sprožala odklonilna stališča. Tudi zato, ker interpretacije dogodkov v ne še tako davni zgodovini, da o polpretekli niti ne govorimo, ljudi bolj razdvajajo kot zbližujejo.
Slovenska ustava daje predsedniku republike pristojnost podeljevanja odlikovanj. O tem ni nobenega ustavnopravnega dvoma. Tako kot ni nobenega ustavnopravnega dvoma, da je ustavna obtožba instrument, ki ga (o)pozicija lahko uporabi povsem legitimno. S tega stališča predlogu opozicijskih SDS in SLS ni ničesar mogoče oporekati. Toda, kot kaže, v državnem zboru ne bo dobil 46 glasov podpore - vsaj sodeč po dosedanjih odzivih parlamentarnih strank. Še manj možnosti je, da bi preživel ustavnopravno presojo. Predsednika države je namreč mogoče pred ustavnim sodiščem obtožiti le, če je pri opravljanju svoje funkcije kršil ustavo ali huje kršil zakon.
Ali so torej različni pogledi na sporočilnost konkretnega odlikovanja lahko vzrok za klicanje predsednika na odgovornost? Ali pa mora biti pri ustavni obtožbi dokazana takšna kršitev, ki precej škodi ugledu države ali ugledu funkcije predsednika, ki resneje ovira ali škodi delovanju države in njenih organov ali ki povzroča veliko materialno ali moralno škodo? Mislimo, da drži zadnje.
Gre torej za še en politični cirkus, kakršnega je v zadnjih dneh in mesecih tako in tako preveč - pa ne samo zaradi ravnanja opozicije. Toda temu cirkusu podrejati ustavnopravne institute, ni resno. Ustavna obtožba je namreč edina pravna pot za predčasno razrešitev predsednika republike. Zato zahteva odgovorno ravnanje.