Jasna Kontler - Salamon
Ljubljana - Z ministrom za delo, družino in socialne zadeve Ivanom Svetlikom smo se pogovarjali o načrtovanem zakonu o malem delu in o razlogih študentskega odpora spreminjanja sistema študentskega dela. V pogovoru za tiskano izdajo Dela, nam je minister med drugim povedal, da bodo v delovni skupini vladnega sveta za študentska vprašanja drugič obravnavali izhodišča zakona o malem delu - pri tem bo podlaga tudi študentska analiza socialnega položaja študentov - in prvič izhodišča nove štipendijske zakonodaje. Povedal je, da v vladi o preoblikovanju študentskega dela še niso razpravljali, so pa to obravnavali v protikrizni skupini, kjer so, je dejal Svetlik, »ugotavljali, da študentom verjetno ne bo vse všeč in da je še vprašanje, ali bo vlada v celoti pripravljena iti v smeri rešitev, za katere mislim, da so dobre«.
Načrtovane spremembe so tudi podrobno predstavili vsem koalicijskim partnerjem, ki so jih, razen nekaterih posameznikov, »izrazito podprli«. Svetlik je zanikal možnost, da bi ohranili poseben zakon o študentskem delu, potrdil pa je, da se bodo lahko študentje o najbolj kočljivih vprašanjih, o katerih v delovnih skupinah ne bodo našli kompromisa, soočali tudi izven delovnih skupin. Na vprašanje, če so ga prizadeli študentski očitki, je Svetlik, sicer unvierzitetni profesor, dejal, da se »na tem ministrstvu ne ukvarjam s priljubljenostjo«, da pa od študentov pričakuje, da se otresejo predsodkov in se pogovarjajo o vsebinskih vprašanjih. Minister je dejal, da zaradi sedanje ureditve študentskega dela prihajajo očitki iz Bruslja, a to menda ni odločilen razlog sprememb, temveč so to anomalije, ki jih opažajo doma - podaljševanje študija in statusa ter neenakost socialnih skupin.
Svetlik je dejal tudi to, da bi morali študentski servisi ostati neprofitni ter da študentske organizacije vsega denarja, ki jim doteka iz študentskega dela, ne uporabljajo v interesu množice študentov. V zvezi z zakonom o malem delu, je Svetlik dejal, da razmišljajo, da bi ga odprli vsem, ki niso v kakšnem delovnem razmerju, torej tudi študentom, ki so začasno izgubili status, ker pavzirajo.
Svetlik na naše vprašanje, kako si razložiti to, da zavest o samokonkuriranju s študentskim delom pri naših študentih skoraj ni prisotna, še manj pa zavest, da je zanje bolje, če se jim opravljeno delo šteje v skupno delovno dobo: »Mene to zelo skrbi, ker kaže na tudi sicer prevladujočo potezo naših ljudi, da niso usmerjeni v prihodnost, temveč le v sedanjost. Ta hedonistična vrednostna orientacija je izredno prisotna, to pa vključuje tudi prizadevanje, da se za vsako ceno ohrani obstoječi položaj, ki ta hedonizem podpira. S tem tudi ni nič narobe, dokler to ne zapira vrat v prihodnost. Človek bi od študentov pričakoval, da razmišljajo tudi o naslednjih fazah svojega življenja in kariere, tja do zagotavljanja varne starosti. Ko smo študentom povedali, da bi študentsko delo preoblikovali v malo delo, ki bo namenjeno tudi upokojencem, je bilo očitno, da jim ta družba - čeprav tudi študentje poudarjajo medgeneracijsko solidarnost - ni preveč všeč.«
V zvezi s tem je minister komentiral tudi ugotovitev Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) - namreč iz njihove analize socialnega položaj študentov -, da bi bili v takem načinu zaposlovanja oni v slabšem položaju, češ da imajo upokojenci prednost izkušenj in pridobljenih socialnih zvez: »Mislim, da ima vsaka generacija svoje prednosti. Študentje so bolj dinamični, imajo več energije, več svežega znanja. Ti dve veliki skupini ne bi izzivali druga druge, ampak bi si našli - tako kot že zdaj skozi sivo ekonomijo - vsaka svoje mesto. V primeru, da bi se generaciji ob skupnem zaposlovanju večkrat srečevali, bi verjetno našli več stikov druga z drugo.«