Dunaj - Župnik iz avstrijskega Windischgarstna Gerhard Maria Wagner, razvpit še iz časov, ko je orkan Katrina primerjal z božjo kaznijo zaradi klinik za prekinitve nosečnosti in nočnih klubov v New Orleansu, je spet razburil - tokrat z namigovanjem v intervjuju za časopis Kurier, da so bili tudi prebivalci Haitija, »v devetdesetih odstotkih privrženci vuduja«, nekako sami krivi za potres, ki jih je prizadel.
Morda je windischgarstnškemu župniku novinar sam položil besede na jezik, ko ga je vprašal, ali tudi o potresu na Haitiju misli, da je božja kazen. »Ne vem, Bog si ne dovoli gledati v svoje karte. A je zanimivo, da je devetdeset odstotkov Haitijcev privržencev kultov vuduja,« pa po prepričanju mnogih v Avstriji kljub vsemu ne bi smel biti odgovor; še posebno ne od župnika, ki bi že zaradi svojih izjav o Katrini kot božji kazni lahko vedel, da je pri takšnih primerjavah bolje biti previden.
Navsezadnje si je z izjavami o Katrini zapečatil imenovanje za pomožnega linškega škofa, nasprotovanje javnosti je bilo lani premočno tudi za Vatikan. »Haitijci bodo že nekako premagali svoje naravne katastrofe, kaj pa mi, ki smo na grbo dobili župnika Wagnerja?« je mogoče brati v spletnih razpravah v Kurierju. Osemdeset odstotkov Haitijcev je katoliške vere, o privržencih vuduja pa ni uradnih podatkov, a v očeh Haitijcev vsekakor niso v nasprotju z njihovo vero.
Pri linški škofiji so pohiteli z izjavo, da današnja katoliška teologija interpretacijo naravnih nesreč kot božjo kazen za nemoralno vedenje žrtev razume kot neodgovorno in neprimerno. Hkrati dodajajo, da je razmišljanje o posledicah človekovega vpliva na naravne nesreče lahko tudi povsem zakonito.
Nekatere druge izjave spornega župnika pa so v Avstriji sprejeli celo z odobravanjem. V istem intervjuju namreč župnik Gerhard Maria Wagner izjavlja, da je islam nevarnost, na katero je treba biti pozoren, in se zavzema za referendume o prepovedi minaretov. »Ker mi naše vere ne živimo več, se ne smemo čuditi, če drugi napolnijo te luknje,« pravi. »Ne strinjam pa se, če muslimane zmerjajo ljudje, ki sami ne verujejo.«
Stališča župnika Wagnerja, med njimi tudi takšna o priseljencih in homoseksualcih, so skrajna za mnoge njegove kolege in vernike, ki opozarjajo, da je prav v linški škofiji lani iz katoliške cerkve izstopilo največ ljudi. A kot rečeno, če so eni z njim nezadovoljni, drugi odobravajo njegov pogum. Gerhard Maria Wagner je tudi povedal, da se noče spremeniti, da ima rad soočenja: »Cerkve nočem videti kot pokopališče, mirne in nepremične, ostati mora živa.«
Iz torkove tiskane izdaje Dela