Kako je Sova spodnesla Sanaderja

Hrvaški tednik Nacional je predstavil bralcem novo zgodbo o odstopu Ive Sanaderja, ki ga je menda izsilila mednarodna skupnost pod vodstvom ZDA. K odstopu da so prispevali tudi prisluhi Sove.

Rok Kajzer
sre, 03.02.2010, 06:15

Zagreb - Hrvaški politični tednik Nacional je v včerajšnji uvodni kolumni predstavil »nove informacije o Sanaderjevem odhodu«, sklicujoč se na neuradne informacije, ki že nekaj časa krožijo v hrvaški visoki politiki. Po tej teoriji, ki je za Nacional »zelo prepričljiva«, so visoki predstavniki Evropske unije in ZDA junija lani od premiera ultimativno zahtevali odstop, saj da je prevelika ovira za ameriške in evropske interese, med drugim tudi zaradi spora s Slovenijo. Če tega ne bi storil, so menda imeli pripravljenih veliko obremenjujočih dokumentov. K odstopu so po teh informacijah prispevali tudi prisluhi, ki jih je leta 2004 opravila Sova.

 

Tednik v uvodu kolumne poudarja, da je besedica »menda« ključna za objavljeno besedilo, saj tisti, ki da so Sanaderja prislili k odstopu, seveda ne želijo potrditi svoje vloge ali potez. Nacional zato poudarja, da gre za »informacijo iz ozadja, ki ima visoko stopnjo verodostojnosti«, in da »ta kroži v dobro obveščenih zagrebških političnih krogih«.

 

Po tej informaciji se je Sanader, takrat še premier, 18. junija lani v Bruslju dogovoril za sestanek z več pomembnimi predstavniki Unije. Na sestanku se je menda nenapovedan pojavil tudi ameriški veleposlanik na Hrvaškem Robert Bradke, kar je premiera zelo presenetilo. Brez ovinkarjenja so mu povedali, da mora odstopiti, saj da je največja težava hrvaške politike.

 

Menda so mu dejali, da je največja ovira na poti Hrvaške v EU, da ni sposoben boja zoper korupcijo, da se zaradi trme ne more rešiti slovensko-hrvaški mejni spor in da njegovo nadaljnje vodenje vlade ogroža hrvaško integracijo v evroatlantske organizacije. Na mizi so bili menda debeli fascikli z dokumenti, ki bi prišli v javnost, če ne bi odstopil. To je Sanader trinajst dni kasneje - ne da bi pojasnil, zakaj odstopa - tudi storil.

 

Novo obdobje v ameriško-hrvaških odnosih se je nato, piše Nacional, potrdilo pri nagli rešitvi spora s Slovenijo, o katerem so v ZDA menda presodili, da ni majhen dvostranski spor, ampak ovira, ki lahko ogrozi ameriško strategijo v regiji. Njegovemu odhodu je sledila tudi »eksplozija izboljšanja odnosov z ZDA in EU«. Vse to, špekulira tednik, je sugeriralo, da je bil odstop dejansko izveden v mednarodnem angažmaju.

 

Nacional še piše, da sta bili v obremenjujočih dokumentih za Sanaderja domnevno dve poglavitni temi: sumljivi posli banke Hypo in posli z energenti. Te informacije je po pisanju tednika dobila slovenska obveščevalna agencija Sova, in sicer s prisluhi Sanaderju med mejnimi pogajanji z Janezom Janšo leta 2004. Odkrili so menda tajne posle z naftno družbo Salbatring s sedežem v Ljubljani. Po pisanju Nacionala naj bi te podatke Slovenija uporabila za izsiljevanje Sanaderja, vendar so jih nato le posredovali ameriškim in evropskim tajnim službam, ti pa so bili nato sestavni del dokumentov, s katerimi so izsilili Sanaderjev odstop.

 

Iz sredine tiskane izdaje Dela

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo celostno registracijo. Ste že registrirani? Prijavite se.

Pogoji komentiranja so dopolnjeni!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na spletni strani Delo.si ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo celostno registracijo z vnosom osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo spletne strani Delo.si in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata kulturno in dostojanstveno razpravo in se zavzemata za argumentirano kritiko, ne dovoljujeta pa zlorabe medijskega prostora za izražanje stališč, mnenj ali komentarjev, ki so žaljivi, napeljujejo k sovraštvu ali nasilju, oglašujejo izdelke ali storitve ali so kako drugače pravno sporni.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Delo.si bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Delo.si bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Delo.si

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Komentarji

Prikaži komentarje
Prikaži:
52 komentarjev
52 komentarjev
Stran: <|1|>
Prikaži: