Odbor DZ za okolje in prostor bo kandidata za okoljskega ministra Roka Žarnića zaslišal v torek. Premier Borut Pahor je danes tudi uradno vložil predlog kandidata v državni zbor.

Ljubljana - Premier Borut Pahor je v DZ vložil predlog kandidata za novega ministra za okolje in prostor. Profesor na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Roko Žarnić, ki ga je premieru predlagala stranka Desus, bo po Pahorjevem mnenju zaradi svojega znanja in izkušenj uspešno nadaljeval in zaključil projekte, ki so predvideni v programu dela vlade.

O kandidatu za novega ministra bo odločal državni zbor, še pred tem pa se mora predstaviti pristojnemu delovnemu telesu, torej odboru DZ za okolje in prostor. To se bo zgodilo v torek, je povedala predsednica odbora Breda Pečan. Po njeni oceni bi lahko DZ o imenovanju Žarnića za ministra odločal konec prihodnjega tedna.

Če ga bo DZ potrdil in glede na prve napovedi poslanskih skupin se bo to zgodilo, bo Žarnić na mestu okoljskega ministra zamenjal predsednika stranke Desus Karla Erjavca, ki je prejšnji teden odstopil s tega mesta, potem ko je Pahor na podlagi poziva računskega sodišča pred tem v DZ vložil predlog za njegovo razrešitev.

Kdo je najvrjetnejši minister

Roko Žarnić, rojen leta 1950, je leta 1974 diplomiral na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, leta 1985 je magistriral, doktoriral pa leta 1992. Po diplomi se je leta 1974 zaposlil na Zavodu za raziskavo materialov in konstrukcij (ZRMK) in tam ostal do leta 1993, nazadnje kot generalni direktor.

Od leta 1993 poučuje na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, do torka pa je bil tudi delno zaposlen na Gradbenem inštitutu ZRMK, kjer je bil član uprave za raziskovalno delo in član upravnega odbora Holdinga ZRMK.

Žarnić, ki je član DeSUS od avgusta lani, je v torek namreč podal odstopno izjavo s položaja člana uprave ZRMK ter člana upravnega odbora ZRMK Holdinga. Želi pa ostati 20-odstotno na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, a ne kot pedagoški delavec, temveč kot nosilec začetih raziskovalnih projektov. Pahor se s tem strinja.

Žarnić namreč sodeluje pri vrsti bilateralnih in večstranskih projektov, med katerimi jih je veliko financiranih iz sredstev EU, soorganiziral pa je tudi tri mednarodne konference o prenovi kulturne dediščine. Rezultate raziskav je sam ali s sodelavci objavil v treh monografijah ter številnih prispevkih, večkrat je predaval v tujini, za svoje delo pa je prejel tudi več nagrad in priznanj.