Vlada je po dobrih dveh mesecih usklajevanj in glasnih razprav med ministri naposled le sprejela slovensko izhodno strategijo do leta 2013. Bodo ukrepi iz tega dokumenta Slovenijo res dvignili iz brezna krize in jo popeljali med zmagovalke, kakor se je včeraj v zanosu izrazil premier Pahor? Je tekst zasnovan na konsistentnih in uresničljivih predpostavkah?
Sprejeto besedilo strategije je razumljivo bolj dodelano kot prvi, javno skritizirani osnutek strategije izpred meseca dni. V njem, denimo, ni več spornega povečanja stopenj DDV, po drugi strani pa je zdaj izpostavljenih več pravih razvojnih prioritet, tudi s konkretnimi zavezami vlade, kako bo zanje povečala proračunske izdatke.
Še vedno pa v strategiji ni jasnega odgovora na nekaj temeljnih javnofinančnih vprašanj. Začnimo kar pri načrtovani fiskalni konsolidaciji, znižanju presežnega primanjkljaja z zdajšnjih 5,7 na vsega 1,6 odstotka BDP v letu 2013, kar je sploh prvi pogoj, da Sloveniji lahko računa na kak razvojni preobrat. Zaveze, kako bo vlada vsako leto privarčevala 400 milijonov evrov, so nejasne, prav tako ni nobenih zagotovil, kako bo gospodarska rast čez dve leti že skoraj štiriodstotna, kot še predvideva program stabilnosti (nastal je na finančnem ministrstvu), ki je zdaj sestavni del strategije.
Ta čas je težko najti pomembnejšo interesno skupino v državi, ki bi se povsem »našla« v strategiji. Gospodarstveniki in obrtniki v njej kot vedno pogrešajo predvsem davčne olajšave. Sindikati, ki so od premiera za pogajalsko darilo dobili zakon o minimalni plači, so nezadovoljni zaradi predvidenega lažjega odpuščanja na trgu dela, upokojence, tako zdajšnje kot bodoče, skrbi sicer nujna pokojninska reforma. In seveda, nekaterim gre zelo v nos ukinitev Kada in Soda in ustanovitev agencije za upravljanje z javnim premoženjem. Prodaja državnega premoženja, s katero bi dolg Slovenije znižali na raven, ki bo še sprejemljiva za davkoplačevalce in razvoj države, postaja prvovrstna politična tema, ki buri duhove v vladi in lobijih, celo znotraj največje vladne stranke. A če v Sloveniji ne bomo ločili med stvarnimi ekonomskimi interesi države in kvazinacionalnimi interesi raznih lobijev, bomo pač težko zmagovalci - tudi ko bo krize konec.
Iz petkove tiskane izdaje Dela