Marjeta Šoštarič
Ljubljana - Prelaganje odgovornosti za tragični konec zgodbe s krvoločnimi bulmastifi in njihovega lastnika, znanega ljubljanskega zdravnika Saše Baričeviča, je opozorilo tudi na pomanjkljivo zakonodajo, ki bi urejala vprašanja s področja vzreje in ravnanja z nevarnimi psi. Kmetijski minister Milan Pogačnik, ki se ne čuti odgovornega za tragedijo, h kateri je izdatno prispevalo pravno slalomiranje odvetnikov pokojnega zdravnika (odvetniška pisarna Mira Senice) in tudi odgovornih na ministrstvu po veljavnih predpisih, napoveduje skorajšnjo ustrezno zakonsko ureditev.
Ministru je v branjenju svojega položaja ob ponavljajočih očitkih, da so na ministrstvu ravnali napak, ko so kljub nedvoumnemu nasprotovanju stroke izdali odločbo o vrnitvi krvoločnih bulmastifov, prišlo prav celo obujanje spomina na propadli poskus LDS leta 2006 za zakon o ravnanju z nevarnimi psi po grozljivem napadu bulmastifov na pešca Stanislava Megliča sredi Ljubljane.
Zakon, ki ga je takrat predlagal v sprejem Borut Sajovic (veterinar po izobrazbi) iz opozicijske stranke, na listi katere je bil tedaj tudi minister Pogačnik, je že v prvi obravnavi v državnem zboru pogorel, potem ko je negativno mnenje k predlaganim rešitvam dala vlada, natančneje že ministrstvo za kmetijstvo s takratno ministrico Marijo Lukačič in direktorico Veterinarske uprave (Vurs) Vido Čadonič Špelič.
Pogačnik je na tiskovni konferenci, ki jo je sklical po zadnjem krvoločnem napadu Baričevičevih psov, obžaloval, da ni bil sprejet. »Kljub temu smo mi v oktobru 2009 začeli pripravljati dopolnitve zakona o veterinarskih merilih skladnosti izključno zaradi navedenih vsebin, postopek priprave tega zakona teče in je v našem normativnem programu za letos.« Napovedal je, da bo sprememba zakonodaje močno zaostrila število živali, ki jih bodo lahko imeli posamezniki - namesto zdaj petih bodo lahko imeli največ tri -, predpisana bo tudi večja odgovornost lastnikov, saj je, tako minister, za vsako žival odgovoren predvsem lastnik.
»Ker je pes to, kar želi njegov lastnik, je ogledalo svojega lastnika, smo pri pripravi zakona izhajali tudi iz načela odgovornega lastništva, to pa smo konkretizirali tako, da za lastnike določenih vrst in tistih psov, ki so že neizzvano napadli, predlagamo obvezno pridobitev licence ravnanja z nevarnimi psi. Izboljšati želimo predvsem znanje in osveščenost lastnikov psov o pomenu ustrezne in nenasilne vzgoje psov, o ukrepih za zmanjšanje možnosti incidentov v urbanem okolju, ob stiku psa z drugimi ljudmi in njihovimi živali. Obenem v zakonu predlagamo tudi več ukrepov za tiste primere, ko so se napadi psov že zgodili in se ponavljajo,« je razlagal Borut Sajovic v parlamentu prejšnje sestave in po grozovitem napadu na Megliča trkal na zavest poslancev, ki pa so ubogljivo sledili odklonilnemu mnenju vlade.
Tudi poslanci iz SLS, ki zdaj najbolj odločno terja odstop ministra Pogačnika, so bili proti, četudi zgolj zaradi tega, ker je bil, kot pravi njen predsednik Radovan Žerjav, v proceduri že zakon o zaščiti živali, po katerem bi, če bi ga upoštevali in se ravnali po njem, ne smelo priti do zadnje tragedije.
Ker Slovenija še nima ustrezne zakonske rešitve za obvladovanje področja nevarnih psov, ne preseneča, da z Vursa na povsem konkretna vprašanja: kakšen je nadzor nad nevarnimi psi oz. pasmami psov v Sloveniji; ali obstaja seznam teh pasem; je katera od nevarnih pasem pri nas že prepovedana in ali obstaja evidenca napadov nevarnih psov in če obstaja, kaj kažejo podatki, pošljejo sila ohlapen odgovor.
»Zakon o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 43/2007 prešiščeno besedilo) opredeljuje termin nevaren pes, nevarnih pasem pa v RS nimamo. Ob zadnjih spremembah zakona o zaščiti živali so bile s strani nekaterih zainteresiranih skupin izražene pobude, da se uvede termin nevarne pasme. Ker pa je v Sloveniji, po ocenah le okrog 30 odstotkov čistokrvnih psov, takšna rešitev ne bi pomenila večje varnosti, saj bi bili iz nje izvzeti vsi nepasemski psi, ki so lahko enako nevarni kot pasemski. Smo pa v spremembah zakona opredelili termin nevaren pes, ki je pes, ki je ugriznil človeka ali žival. Status nevarnega dobi pes z odločbo uradnega veterinarja in vpisom v centralni register psov. Teh je trenutno v registru 549.«
Iz petkove tiskane izdaje Dela