»Ljudje potrebujejo toplo hrano in če samo vidijo tovornjak s hrano ali pa kuhalno opremo postanejo zelo nemirni,« pripoveduje slovenski prostovoljec Vojko Ogrin, ki trenutno v bazi v Santo Domingu (v Dominikanski republiki) pomaga po potresu, ki je Haiti prizadel skoraj pred mesecem dni. Skupaj z ostalimi devetimi prostovoljci društva Food for life (Hrana za življenje) pripravlja in deli tople obroke beguncem iz Haitija, ki se zdravijo v bolnišnici.
Ljudje so si bili na začetku pripravljeni pomagati, zdaj je situacija na Haitiju drugačna. »Nezaupanja lokalnega prebivalstva do vlade, pravzaprav do vsega je veliko,« nam je že pred dnevi povedal Matej Poljanšek, predsednik društva Hrana za življenje. Zato tudi prostovoljci potrebujejo varnostnike (pred dobrim tednom dni je bila umorjena prostovoljka humanitarne organizacije Oxfam); pri razdeljevanju hrane pa morajo biti izredno previdni. Humanitarne organizacije se bojijo, da jim lokalni prebivalci hrano preprosto ne pograbijo, zato jo delijo večinoma ženskam in vodjem vasi.
Razmere na Haitiju neprimerljive s posledicami cunamija (2004) in orkana Katrina (2005)
Da je situacija izredna, pričajo izpovedi prostovoljcev, ki so sodelovali pri pomoči po cunamiju leta 2004 in orkanu Katrina leta 2005. »Šrilanko ne morem primerjati s Haitijem. Kar se tiče deljenje hrane je bila situacija veliko lažja. Tam smo dobili veliko pomoči od vojske in domačinov,« pripoveduje Vojko.
»Na Haitiju je situacija zelo resna, bolj kot si mi mislimo. Ni nič organizirano,« pove Matej. Zato skupina desetih prostovoljcev, ki se je na pot odpravila že 18. januarja, upa, da ji bo v tem tednu končno iz Dominikanske republike uspelo priti na Haiti. Nerazumljivo je, da prostovoljci po skoraj mesecu dni od potresa nimajo izpoljnjenih osnovih pogojev za delo ... Težave, s katerimi se soočajo, so zaščita prostovoljcev, varna baza in čista voda. »Stvari se odvijajo zelo pocasi,« pripoveduje Vojko.
Zaradi slabe organizacije in kordinacije se je že zgodilo, da je ekipa zdravnikov, ki je prispela na Haiti, odšla, ker preprosto ni bilo nič urejeno, da bi lahko pomagali. Vojko priznava, da se razmere sicer izboljšujejo, Združeni narodi in ameriška vojska so začeli organizirati stvari. »Bilo bi lepo, če bi prostovoljci prispeli na ogrožena območja in takoj začeli pomagati. Ampak včasih se moramo sprijazniti z negativnimi stvarmi, kar se tiče politike, vodstva in drugih težav,« je jasen Vojko.
Nekateri prostovoljci iz Haitija (že) odhajajo, prihaja pa monsunsko obdobje
»Vsaka reševalna akcija je zelo težka. Definitivno pa bi lahko bila pomoč bolje organizirana,« poudarja Matej, a ob tem opozarja: »Ni problem samo v
tem, da humanitarna pomoč ali reševalne akcije niso bile dovolj hitre, problem je v tem, da bo velik del reševalnih ekip odšlo iz Haitija, ali pa so celo že odšli, prhaja pa deževna sezona. To je še naslednji problem, s katerim se bo soočil Haiti.« Največji problem domačinov je po besedah Vojka topla hrana in čistoča. Razsajajo tudi bolezni, kolera in meningitis, zaradi česar je že umrl prostovljec. »Če pa bo začelo deževati, bo situacija toliko bolj resna,« se zaveda Vojko.
Ljudje so izgubili vse, tudi upanje
»Ogromno ljudi je ogroženih. Trenutno živijo na prostem, v šotorih ali se pa nekeko znajdejo po svoje. Trajalo bo veliko let, preden se bo država postavila na svoje noge.« Vojko ob tem še dodaja: »Žalostno je videti ranjence, nekateri od njih so brez upanja za prihodnost. Izgubili so prijatelje, sorodnike, sinove, nekateri čisto vse ...«