Po torkovi tragediji, ko so trije bulmastifi raztrgali svojega lastnika, se prelaganje odgovornosti nadaljuje, minister za kmetijstvo pa je napovedal spremembe, s katerimi bi postrožili predpise o odgovornosti lastnikov psov in zmanjšali število dovoljenih živali pri posamezniku s sedanjih pet na tri. Ker so isti bulmastifi že 2006. napadli človeka, jih je takrat veterinarski inšpektor zasegel in odredil njihovo usmrtitev, vendar jih je lastniku uspelo v papirnati vojni dobiti nazaj, s čimer si je, kot se je izkazalo, naredil medvedjo uslugo.
Veterinarski inšpektorji lahko namreč odredijo odvzem oziroma evtanazijo, če gre za nevarno žival, kot se je izkazalo pri bulmastifih, lahko pa to storijo tudi, če gre za nepopravljive bolečine ali poškodbe živali. Da človek prevečkrat nečloveško ravna z živalmi, se pogosto prepričajo veterinarski inšpektorji, ki poleg policije nadzirajo spoštovanje zakona o zaščiti živali in lahko v nekaterih primerih žival skrbniku tudi odvzamejo.
Za mučenje živali namreč šteje vsako ravnanje ali opustitev ravnanja, storjeno naklepno, ki živali povzroči hujšo poškodbo ali dalj časa trajajoče ali ponavljajoče trpljenje, ali škodi njenemu zdravju. Prav tako za mučenje šteje nepotrebna ali neprimerna usmrtitev živali, pojasnjujejo na Veterinarski upravi RS (Vurs). Uradni veterinarji, kmetijski, lovski, ribiški inšpektorji ter inšpektorji, pristojni za ohranjanje narave, izvajajo neposreden nadzor nad spoštovanjem zakona o zaščiti živali, vsak v okviru svojih pooblastil in pristojnosti. Pri nadzoru spoštovanja zakona pri rejnih ali hišnih živalih inšpektorji preverjajo, ali lastnik zagotavlja primerno bivališče, hrano, vodo in oskrbo glede na vrsto živali in ali upošteva druga določila zakona o njihovi zaščiti, denimo, ustrezno oskrbo bolnih in poškodovanih. Če ugotovijo kršitev, skrbniku odredijo odpravo nepravilnosti v določenem roku, lahko pa žival začasno ali trajno odvzamejo. Inšpektorji se najpogosteje srečujejo z mučenjem rejnih živali, za slabe razmere živali pa je največkrat vzrok socialni položaj lastnikov, še zlasti, ko so ti ostareli, onemogli, bolni ali vdani alkoholu. Hišne ljubljenčke najpogosteje odvzamejo zaradi neprimerne skrbi, neurejenega bivališča, pomanjkanja vode in hrane, kot posebno zahtevne pa inšpektorji srečujejo primere bolezenskega zbiranja hišnih živali.
Psa privezal za avto
Brez psa je tako ostal lastnik, ki je svojega ljubljenčka pustil v poletni vročini zaprtega v avtomobilu, drugemu so odvzeli rotvajlerja, ker ga je spuščal, da je delal škodo pri ovcah in v kurniku ter je ogrožal varnost voznikov na cesti. Veterinarski inšpektorji pomnijo primer pred štirimi leti, na katerega so jih opozorili predstavniki društva proti mučenju živali s Koroške, ko je ženska srednjih let v manjšem stanovanju, iz katerega se je širil neznosen smrad, držala zaprte pse. Ker so inšpektorji večkrat neuspešno poskusili vzpostaviti stikov z lastnico, so nato z odredbo sodišča za hišno preiskavo z gasilci vdrli v stanovanje, kjer so našli vidno shujšano žensko in pet psov, ki so kazali znake izčrpanosti. Ker je bil eden v zelo slabem zdravstvenem stanju, so ga morali evtanazirati, preostale pa so odpeljali v zavetišče. V stanovanju je bilo na nekaterih mestih tudi več kot deset centimetrov iztrebkov, v hladilni skrinji pa so našli tri globoko zamrznjene pse. Žensko so ovadili zaradi mučenja živali. Enako so krški policisti ukrepali proti 44-letnemu moškemu, ki je oktobra lani za avto privezal psa in ga vlekel za sabo. Ko je pes poginil, ga je odvrgel za živo mejo.
Živalska policija
Čeprav zakonska ureditev pristojnim državnim organom omogoča učinkovito delovanje v vseh primerih, ko gre za zaščito živali ali varstvo ljudi pred njimi, ljubitelji živali in društva za njihovo zaščito menijo, da je mučenje živali v Sloveniji nezadostno sankcionirano. Da bi k učinkovitejšemu nadzoru in ukrepanju pripomogla tako imenovana živalska policija, kot jo poznajo v nekaterih državah ZDA, v Angliji, Avstraliji in Južnoafriški republiki, se strinjajo mnogi. »Živalska policija je po naših informacijah financirana iz donatorskih prispevkov in gre za organiziranost civilne družbe, ki je ne financira država, niti ne predstavlja uradnega nadzora države. Šele ko živalska policija ne more rešiti primerov, jih predajo pristojnim službam, bodisi veterinarskim ali policiji, zato delovanje Vursa z delovanjem 'živalske policije' ni primerljivo,« odgovarja Matjaž Emeršič, tiskovni predstavnik Vursa.
Iz Nedela