Nedavno sprejeta vladna izhodna strategija kot enega ključnih ukrepov predvideva nadaljnjo privatizacijo oziroma prodajo državnega premoženja, ki bo tesno povezana tudi z ustanovitvijo nove agencije za upravljanje državnih kapitalskih naložb ter preoblikovanjem Kapitalske družbe (Kad) in Slovenske odškodninske družbe (Sod). A kot je razumeti, vlada vendarle ne namerava prodajati kar vsega po vrsti, ampak bo pripravila seznam tako imenovanih strateških naložb, ki naj bi ostale v državni lasti. Ob tem se seveda že odpirajo vprašanja o tem, katere so te naložbe, kaj je nacionalni interes in koliko si ga lahko privoščimo, in še, ali bo država tudi lastniško vstopala v nekatera pomembnejša slovenska podjetja, ki jih bodo v prihodnje prodajale banke.
»Nastopil je čas, ko moramo zaključiti proces privatizacije,« je nedavno napovedal predsednik vlade Borut Pahor. Po četrtkovi seji vlade smo lahko slišali, da bo prav prodaja državenga premoženja eden od vzvodov za konsolidacijo javnih financ, saj se bo dolg širšega sektorja po predvidevanjih vlade do leta 2012 zvišal na 42 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Razvojni minister Mitja Gaspari je ob tej priložnosti napovedal, da bo vlada v prihodnje prodala za najmanj za dva odstotka BDP kapitalskih deležev države, kar znaša dobrih 700 milijonov evrov, in omenjeni dolg znižala pod 40 odstotkov.
Seznama strateških naložb še ni
Ob tem se seveda pojavlja vprašanje, kaj prodati in kaj naj kot strateška naložba ostane v državni lasti? Uradnega seznama še ni, nekatera strateška podjetja pa se že omenjajo. »Seznam strateških naložb bo pripravila Agencija za upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije, potrdila vlada ter sprejel državni zbor,« odgovarjajo na ministrstvu za finance. Minister za finance Franc Križanič se zavzema, da bi se na ta seznam uvrstile družbe iz finančnega sektorja (NLB, NKBM, Zavarovalnica Triglav), Petrol, Krka, Luka Koper ... »Preostale državne deleže lahko država postopno prodaja, vendar sedanji čas ni najbolj primeren za tovrstne prodaje, ker bi bile prodajne cene zaradi še vedno kriznih razmer nizke. Enako previdna bo seveda tudi država, zato je ta trenutek nesmiselno oziroma prezgodaj govoriti o konkretnih prodajah državnega premoženja,« je še pojasnil Križanič.
V vladni službi za razvoj in evropske zadeve odgovarjajo, da bo odločanje o tem, kaj so strateške naložbe države, potekalo ob razpravi o predlogu zakona o preoblikovanju Kada in Soda, ki ga pripravlja ministrstvo za finance ter ob oblikovanju agencije za upravljanje kapitalskih naložb države. »Po tem novem sistemu bo država v naložbah, ki bodo ocenjene kot strateške, ostala lastnik, pri čemer bo treba izboljšati način upravljanja v teh družbah. Ta je slab, o čemer govori tudi poročilo OECD o upravljanju državnega premoženja. V nacionalnih rokah bo lahko ostalo toliko premoženja, kolikor bo kupne moči,« dodajajo. Po mnenju ministra Gasparija naj bi kot strateške naložbe ohranjali deleže v tistih dejavnostih, ki prinašajo delovna mesta z visoko dodano vrednostjo. Za stališče, kaj naj bodo strateške naložbe, smo prosili tudi gospodarskega ministra Mateja Lahovnika, vendar nam je sporočil, da tega do uskladitve na vladi ne bo komentiral.
Namesto nacionalnega ekonomski interes
Kot je razumeti iz izjav vladnih predstavnikov, ob tokratni privatizaciji ne bo prostora za za nacionalni interes. »V tem primeru ne bomo govorili o nacionalnih interesih, ampak o ekonomskih interesih te države, ki so edini utemeljeni,« je v četrtek izjavil Gaspari. Teden dni prej je predsednik vlade dejal, da ni zagovornik tistih, ki menijo, da je za državo življenjskega pomena, da je prisotna v čim več podjetjih: »Kjer se je država pokazala kot slab lastnik, kjer lastništvo ni strateškega pomena in kjer bi zasebni lastnik svojo lastniško vlogo opravil bolje, se je bolje odločiti za prodajo.«
Hkrati bodo banke v prihodnje verjetno prodajale svežnje delnic pomembnih slovenskih podjetij, kot so Mercator, Pivovarna Laško, Droga Kolinska ... ipd., ki lahko pristanejo tudi v rokah tujcev ali konkurentov teh podjetij, zato nas je zanimalo, ali bo država v teh primerih morda ponovno vstopala v ta podjetja? Premier Pahor je po zadnji lanski seji na vprašanje Dela o tem odvrnil, da ne, ker bi bilo to v nasprotju z napovedanim: »Morda lahko do tega pride zaradi t. i. tranzitnih stroškov privatizacije, vendar to ni naš namen.« Tudi minister Gaspari ni naklonjen zamisli o ponovnem lastniškem vstopu države v te družbe, medtem ko minister Križanič pravi, da takšna možnost obstaja.
Ima država kapital za razvoj podjetij
In kaj pravi stroka, ali naj država glede na dosedanje izkušnje z upravljanjem državnih podjetij in tudi izkušenj, ki jih je prinesla finančna kriz, s privatizacijo nadaljuje ali ne? Dr. Aljoša Valentinčič z ljubljanske ekonomske fakultete meni, da je pri dilemi privatizacija da ali ne ključno vprašanje - ali je država voljna ostati lastnik na dolgi rok, kar je delno politično in delno ekonomsko vprašanje; in če je, ali je sposobna zagotavljati kapital za razvoj podjetij ali ne. Ta potreba se je po njegovih opažanjih izrazila tudi v finančni krizi. »Če bo ostala lastnik, mora imeti v podjetjih odločujoč vpliv, kar bo v splošnem pomenilo 25 odstotkov +1 delnica. Tako veliki deleži lastništva terjajo še toliko bolj temeljit premislek o sposobnosti države, da zagotavlja kapital na dolgi rok. Naložbe, kjer država nima dovolj velikega deleža, pa je verjetno smiselno prodati, kapital pa naložiti drugam, tudi v odplačilo dolgov,« razmišlja Valentinčič, ki opozarja, da se je v tem trenutku treba zavedati, da bodo dosežene cene verjetno nižje, kot bi bile v običajnih razmerah. Dodaja še, da državno lastništvo ne izključuje kotacije delnic na borzi, ki prinaša večjo preglednost pri poslovanju: »Država pa se mora kot lastnik znati 'vzdržati' političnih posegov v podjetja. V interesu ji mora biti tisto, kar je v interesu tudi drugim delničarjem - ustrezen donos na vloženi kapital ob danem tveganju.«
Internacionalizacija ali prodaja
Tudi dr. Rasto Ovin z mariborske ekonomsko-poslovne fakultete ugotavlja, da ima privatizacija ekonomsko in politično dimenzijo: »Ekonomija jasno kaže, da imamo zaradi neprodaje dela družinske srebrnine zdaj v teh sektorjih nizko produktivnost, davkoplačevalci pa bodisi z dokapitalizacijami ali drugače pokrivamo te primanjkljaje. Po drugi strani pa je jasno, da nekaterih dejavnosti ali pomembnih podjetij, kot so Luka Koper, Slovenske železnice, NLB ... ne želimo prodati.« Vendar, kot poudarja Ovin, imamo le dve možnosti: Ena je internacionalizacija korporativnega upravljanja državnih podjetij, kar pomeni, da bodo ta podjetja vodili strokovni ljudje z mednarodnimi izkušnjami, po potrebi tudi tujci. »Manjka nam namreč znanje, zato imajo prostor razne klanske povezave in lobiji. To nas stane učinkovitosti in dakoplačevalskega denarja,« pravi Ovin. Če bomo sposobni uveljaviti ta model, potem lahko po njegovih besedah marsikaj ostane državno, če ne, pa naj država proda čim več podjetij; v tem primeru je tudi vsako razpravljanje o nacionalnem interesu nesmiselno: »Zgolj zato, ker je naše, po ekonomskih merilih ni razlog za ohranitev lastništva.« Ovin sicer pričakuje, da se bo upravljanje državnih deležev z ustanovitvijo centralne agencije izboljšalo.
Prodaja državnih podjetij in izbor strateških naložb sta tesno povezana z zakonoma o upravljanju državnih kapitalskih naložb in zakonom o preoblikovanju Kada in Soda. Predlog prvega zakona je že v državnem zboru in predvideva ustanovitev agencije, ki bo po novem centralno upravljala vse državne deleže v podjetjih, tudi tiste, ki so zdaj raztreseni po različnih ministrstvih. Ta agencija naj bi pripravila strategijo o upravljanju, ki bo opredelila, katere naložbe so strateške, in nato nestrateške naložbe prodajala.
Preoblikovanje Kada in Soda
Na finančnem ministrstvu že nekaj časa pripravljajo predlog zakona o preoblikovanju Kapitalske družbe (Kad), prenosu pravic in pooblastil D.S.U. na Slovensko odškodninsko družbo (Sod) in naložbeni politiki Kada in Soda. Tega predloga sicer še ni v javni obravnavi, a po dosegljivih informacijah med drugim predvideva tudi preoblikovanje naložb Kada in Soda, ki bosta morala v treh letih svoje deleže v posameznem podjetju znižati na najmanj pet odstotkov, izpostavljenost do posamezne osebe pa na največ 15 odstotkov. Če tega ne bosta storila, bo upravljalske pravice za presežne deleže prevzela omenjena agencija. Zakon opredeljuje tudi naložbe, ki naj bi jih Kad in Sod prenesla v neposredno državno last v zameno za nadomestno premoženje. Kot takšni naložbi zakon opredeljuje Zavarovalnico Triglav in Novo Ljubljansko banko, medtem ko bo imela za deleže v osmih naložbah (NKBM, Aerodrom Ljubljana, Luka Koper, Telekom Slovenije, Petrol, Krka, Pozavarovalnica Sava in PDP) država še dve leti pravico do nekakšne nakupne opcije. Vrednost prvih dveh naložb je po dosegljivih informacijah ocenjena na 340 milijonov evrov, preostalih osem pa na milijardo evrov. Na ministrstvu za finance pojasnjujejo, da to še ni seznam t. i. strateških naložb, o katerih se govori v zvezi z nadaljnjo privatizacijo. Na Kadu in Sodu pred sprejetjem zakona rešitev ne želijo komentirati, med poznavalci pa je že slišati opozorila, da si je vlada z oblikovanjem te vmesne skupine podjetij kupila čas za odločitev, kaj bo strateško in kaj ne, in kaj bo od državnih skladov sploh lahko odkupila. Država bo namreč Kadu in Sodu morala zagotoviti nadomestno premoženje, v obliki denarja ali drugih sredstev, da bosta lahko poravnavala svoje zakonske obveznosti. Takšna nakupna opcija države pa bo po mnenju poznavalcev tudi omejila razpolaganje Kada in Soda z omenjenimi osmimi naložbami.
Iz tiskane izdaje priloge Dela FT