Je čas krize pravi čas za govor o univerzalnem temeljnem dohodku, medtem ko se javne finance borijo za čim manjši primankljaj, vsaka skupina pa za svoj kos pogače?
Ljubljana - S tremi sogovorniki smo se pogovarjali o konceptu univerzalnega temeljnega dohodka (UTD), rešitvah in tem, kako priti do države blaginje, ne le socialne države.
Srečo Dragoš, sociolog je dejal, da model predstavlja način, kako rešiti ljudi absolutne revščine. "Države so dovolj bogate, in šlo bi za kar veliko prerazporeditev, ne v zneskih, ampak v pravicah," je dodal Dragoš. "Če bi imeli UTD bi odpadle potrebe po socialnih pomočeh, in sicer po vseh tistih, do katerih so upravičeni ljudje brez dela in druge kategorije, naprimer starejši, ki nimajo delovne dobe. Z različnimi socialnimi pomočmi rešujemo ljudi pred popolnim propadom, absolutno revščino, ko nimaš več kaj jesti in kje živeti, torej pred ulico, z dokazovanjem, da res nimaš nobenega premoženja," pravi sogovornik. "To pa zahteva administracijo", in dodaja, da bi tisti, ki delamo in imamo dobre službe kot tudi tisti, ki imajo zelo dobre službe, bogataši naprimer, ravno tako dobivali UTD, a bi jim delodajalec zmanjšal plačo za razliko vsote univerzalnega temeljnega dohodka. Tako nekako je koncept zamišljen.
Z Urošem Boltinom smo skušali priti do mogoče finančne realizacije uvedbe univerzalnega temeljnega dohodka. Je uvedba finančno sploh mogoča in kje vzeti denar?
Makroekonomist in član Slovenskega društva evalvatorjev Bojan Radej je dejal, da bi morali sredstva za UTD vzeti glede na bruto družbeni proizvod, in ne razmišljati le o proračunu kot mogočem viru financiranja.
Z vsemi tremi sogovorniki smo skušali odgovoriti na vprašanja, od kod vzeti denar, ali je v času recesije smiselno govoriti o tovrstnem konceptu, ali potem res ne bi nihče več delal, ali je človek kreativno bitje, ki dela, ker hoče in ne le, ker je prisiljen in drugih temeljnih vprašanjih uvedbe. Po mnenju smo vprašali tudi mimoidoče na ljubljanskih ulicah.
Več v videoprispevkih