Ti. Kr./STA
Ljubljana - V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin januarja letos v primerjavi z mesecem prej znižale za 0,8 odstotka, so izračunali v državnem statističnem uradu. Skupno rast cen so najbolj znižale zimske razprodaje. Na letni ravni je bila inflacija januarja 1,5-odstotna. Januarja se je blago pocenilo za 1,3 odstotka, storitve pa so se za 0,5 odstotka podražile. Na letni ravni se je blago podražilo za 1,2 odstotka, storitve pa za 1,9 odstotka, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedala namestnica generalne direktorice državnega statističnega urada Genovefa Ružić.
Januarja so se obleka in obutev v povprečju pocenile za 15,6 odstotka, rekreacija in kultura za 0,9 odstotka, izobraževanje za 0,3 odstotka, raznovrstno blago in storitve za 0,2 odstotka ter prevoz za 0,1 odstotka. Na pocenitve v prvi omenjeni skupini so najbolj, kot je običajno, vplivale zimske posezonske razprodaje.
Tako so januarja skupno rast cen najbolj znižale nižje cene obleke in obutve, in sicer za 1,3 odstotne točke. Po 0,1 odstotne točke so k znižanju prispevale še nižje cene osebnih avtomobilov, pocenitve v skupini rekreacija in kultura ter druge januarske pocenitve, je povedala Genovefa Ružić.
Najbolj so se januarja zvišale cene za stanovanje (za 2,4 odstotka), zdravje, komunikacije, hrana in brezalkoholne pijače (za 0,9 odstotka), stanovanjska oprema ter gostinske in nastanitvene storitve (za 0,3 odstotka). Na gibanje cen v skupini stanovanje so najbolj vplivale višje cene goriv in energije (za 3,4 odstotka) ter komunalnih in drugih storitev (za 1,9 odstotka).
Zvišanje cen v skupini hrana in brezalkoholne pijače je bilo predvsem posledica višjih cen zelenjave (za 8,4 odstotka) ter brezalkoholnih pijač (za 2,2 odstotka). Na drugi strani pa so se najbolj znižale cene sadja (za 2,5 odstotka) ter olja in maščob (za 1,1 odstotka).
Kot je povedala Ružićeva, so k skupni mesečni rasti cen 0,3 odstotne točke prispevali dražji energenti ter 0,2 odstotne točke dražja hrana in brezalkoholne pijače. Po 0,1 odstotne točke pa so prispevale še višje cene komunalnih storitev ter podražitve v skupinah zdravje in komunikacije.
Na letni ravni je inflacija januarja dosegla 1,5 odstotka, v enakem obdobju lani je znašala 1,6 odstotka. Znižala se je tudi povprečna 12-mesečna rast, ki je bila januarja 0,8-odstotna, medtem ko je bila v enakem obdobju lani 5,2-odstotna.
V enem letu so se cene najbolj zvišale v skupini alkoholne pijače in tobak (za 7,9 odstotka). Sledile so skupine stanovanje (za 7,6 odstotka), raznovrstno blago in storitve (za 3,3 odstotka), izobraževanje (za 2,4 odstotka), prevoz (za 2,3 odstotka) ter gostinske in nastanitvene storitve (za dva odstotka).
Cenejši kot pred enim letom pa so bili izdelki iz skupine obleka in obutev (za 5,9 odstotka), hrana in brezalkoholne pijače (za 2,4 odstotka), komunikacije (za 0,6 odstotka) ter zdravje (za 0,3 odstotka).
Merjeno s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjavo rasti cen v EU, je Slovenija januarja prav tako zabeležila deflacijo, ki je znašala 0,6 odstotka. Letna rast cen se je znašala 1,8 odstotka (lani 1,4 odstotka), povprečna letna pa je ostala 0,9-odstotna (lani 5,1-odstotna).
Na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj so ob teh podatkih pojasnili, da je bilo januarsko znižanje cen pričakovano v delu, ki je bilo zaznamovano s sezonskimi dejavniki, in pri nekaterih cenah, ki jih posredno regulira vlada. Cene plina in daljinske energije za ogrevanje se namreč oblikujejo s pomočjo modelov, ki upoštevajo gibanje cen nafte v preteklih četrtletjih, ko so te cene še naraščale. »Poleg pričakovanih vplivov energentov in sezonskih dejavnikov, ki so ključno vplivali na mesečno spremembo cen v januarju, se je nadaljevala tudi rasti cen komunalnih storitev,« je pojasnil Boštjan Vasle, direktor urada.