M.F.
Ljubljana - Potem ko so ga pred petimi sezonami zaradi slabih rezultatov vrgli iz reprezentance - v 18 nastopih je le trikrat prismučal do točk -, kar je vodilo v resno razmišljanje o koncu smučarske poti, je Reinfried Herbst vodstvu avstrijske smučarske zveze jezno, a odločno in suvereno, v slogu pravega bojevnika, pokazal, česa je na belih strminah pravzaprav sposoben. V naslednji sezoni, ki jo je izpeljal samostojno z lastnim finančnim vložkom, se je dvignil iz pepela - prvič je prismučal na stopničke, v svojem edinem nastopu na olimpijskih igrah je osvojil srebrno kolajno, uspešno sezono pa končal s prvo zmago v svetovnem pokalu. To zimo je po številu zmag (4) najuspešnejši avstrijski tekmovalec, eden glavnih favoritov v Vancouvru, od katerega vodstvo avstrijske smučarske zveze čez dobra dva tedna pričakuje odličje.
»Bil sem na poletnih počitnicah v Egiptu, ko so me poklicali iz zveze in mi naznanili, da zaradi slabih rezultatov nisem več član reprezentance. Bil sem besen. Pozneje sem o možnosti vrnitve v ekipo govoril s šefom reprezentance Tonijem Gigerjem. Dejal mi je, naj se lotim lastne poti, trdo treniram in dam vse od sebe. Obljubil mi je priključitev reprezentanci, če bom napredoval,« se je grenke izkušnje pred petimi leti spominjal Herbst. Po pomoč, dragocene nasvete in usmeritev se je zatekel v smučarsko akademijo Dieterja Bartscha, presedlal iz Headovih smuči na Blizzardove in dodelal smučarski slog.
Odločitev zveze se je izkazala za pomembno prelomnico v Herbstovem smučarskem razvoju. Ogorčenost je preusmeril v zagnanost, željo po napredku in dosegi cilja. Postajal je mentalno močnejši, na smučišču pa hitrejši. V olimpijsko sezono 2005/06 je štartal s številko 42, po 2. mestu v Kitzbühlu se je ovenčal s kolajno na OI v Torinu, za konec sezone pa si je v Šigakognu prismučal še prvo zmago v karieri. »Izgubil sem sponzorski avtomobil, moral sem si kupiti novega. Iz lastnega žepa sem moral plačati trenerja, priprave, prevoze, smučišča ... Starši so preveč vložili v mojo smučarsko pot, da bi se kar tako predal. Izkazalo se je, da se je ves trud in vložen denar izplačal,« je razmišljal 31-letnik, ki se je vso kariero bojeval z zdravstvenimi težavami. Prestal je pet operacij kolena; dve križnih vezi.
Po olimpijski sezoni se je s pridobljeno samozavestjo vrnil v reprezentanco, a se je poleti na dobrodelni nogometni tekmi poškodoval; potrgal si je križno vez, poškodoval hrustanec in meniskus. Po polletnem okrevanju se je vrnil v svetovni pokal, a višje od 8. mesta ni zmogel. Bolečin v hrbtu se nikoli ni povsem otresel - nekajkrat je celo potarnal, da se počuti kot kakšen 90-letnik -, a je pred vsako tekmo stisnil zobe. V sezoni 2007/08 in 2008/09 se je sedemkrat povzpel na stopničke, povsem eksplodiral pa je to zimo.
Na generalki pred OI je v Kranjski Gori dosegel deveto zmago v karieri, s katero je potrdil odlično formo pred odhodom v Kanado. »Čeprav bi lahko bilo še bolje, je bila sezona zame doslej izjemno uspešna. Vsakič, ko sem naredil veliko napako in pokvaril uvrstitev, sem štartal z mesta vodilnega, kar potrjuje dobro formo,« je svoje nastope ocenil Avstrijec, ki se zaveda, da ga v Kanadi čaka težka naloga, saj smučišča v Whistlerju ne pozna. »Na vrhu bodo tisti tekmovalci, ki se bodo najhitreje prilagodili specifičnemu severnoameriškemu snegu, progi in bodo imeli najustreznejšo opremo. Kakšnih deset tekmovalcev je lahko potencialnih zmagovalcev. Tisti, ki bo na dan tekme najbolje razpoložen, bo nepremagljiv,« je dejal in dodal da se nadeja kakovostnega treninga, na katerem bi se rad najhitreje prilagodil kanadskim razmeram.
Z bolečinami v hrbtu se je spopadal vso zimo, prav zato mu je počitek pred odhodom prek Atlantika dobro del. Ta teden se bo kalil na tekmi evropskega pokala v Nemčiji, nato pa bo pred najpomembnejšim dogodkom sezone zbistril misli v Los Angelesu. »V Kaliforniji bi rad izkoristil sončne dneve za sprostitev in čas namenil tudi svoji drugi ljubezni - motorjem,« se je veselil Herbst, ki bo užival na harley-davidsonu. Čeprav bo v Whistlerju napel vse moči in napadel na kolajno, ne bo neutolažljivo razočaran, če bo v Evropo prispel brez nje. V domovino se bo odpravil z nasmeškom, saj mu bo izbranka Manuela konec meseca povila drugega otroka.