Srbija in Evropska unija sta 1. februarja začeli polno izvajati trgovinski del sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju s Srbijo, ki velja za vstopnico na poti k polnopravnemu članstvu v EU. Vodja delegacije EU v Srbiji Vincent Degert je srbskim gospodarstvenikom pojasnil, da so ključna področja, ki jih pokriva trgovinski sporazum, trgovinska liberalizacija, konkurenčnost, intelektualna lastnina, tranzitni promet in nadzor državne pomoči. Srbska vlada je poudarila, da bo polno izvajanje trgovinskega dela o stabilizaciji in pridruževanju okrepilo gospodarsko stabilnost Srbije in zagotovilo večjo varnost srbskim izvoznikom, ki jim je omogočen brezcarinski plasma blaga na trg Evropske unije.

Srbija in EU sta sporazum sklenili aprila 2008, EU pa je izvajanje trgovinskega dela sporazuma na zahtevo Nizozemske, ki je zahtevala polno sodelovanje Srbije s haaškim tribunalom, takoj ob podpisu v celoti zamrznila. Srbija ga je 1. februarja lani kljub temu začela enostransko izvajati, EU pa ga je odmrznila decembra lani, ker je glavni haaški tožilec Serge Brammertz prepričal Nizozemsko, da si Srbija prizadeva aretirati zadnja dva haaška obtoženca Ratka Mladića in Gorana Hadžića. Vincent Degert je poudaril, da so glavne koristi, ki jih bo izvajanje sporazuma prineslo Srbiji, vzpostavljanje predvidljivih trgovinskih pravil, povečanje konkurenčnosti podjetij in pocenitev uvoza iz EU. Degert je še pojasnil, da bo Unija lahko zaradi izvajanja trgovinskega sporazuma nadzorovala proces napredka Srbije, kar bo vplivalo na odločanje o njeni kandidaturi za članstvo v EU, ki jo je Srbija uradno vložila konec decembra lani. Degert je sklenil, da bo že sredi marca potekal prvi sestanek odbora predstavnikov Srbije in EU, ki bo spremljal napredek v izvajanju sporazuma.

Prepoznaven pravni okvir in nadzor državne pomoči

S prehodnim sporazumom je EU potrdila svojo enostransko odločitev, s katero je leta 2000 ukinila carine in večino kvot za blago, ki ga Srbija izvaža v Unijo. Za Srbijo je polno izvajanje trgovinskega dela sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju pomembno tudi zato, ker bo odločitev šefov diplomacij držav EU potekla leta 2010. Srbska vlada je še pojasnila, da sporazum omogoča postopno odpiranje srbskega trga za proizvode iz EU v naslednjem petletnem obdobju, kar bo srbskim potrošnikom zagotovilo dostop do več kakovostnih izdelkov. Po mnenju vlade bodo imeli srbski proizvajalci in mednarodni vlagatelji na voljo tudi prepoznaven pravni okvir, zato se bodo lahko prilagodili novim pravilom poslovanja. Srbska vlada je poudarila, da bo uvajanje pravil EU, ki se nanašajo na varstvo konkurence in nadzor državne pomoči, vzpostavilo poštena tržna pravila za poslovanje vseh družb, zagotovilo ugodnejše cene za potrošnike in racionalnejšo porabo davkoplačevalskega denarja.

Kvote za izvoz občutljivih izdelkov na tržišče Unije

Srbija je s polnim izvajanjem trgovinskega dela sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju dobila ekskluzivne kvote za izvoz nekaterih občutljivih izdelkov, ki so v EU pod posebnim trgovinskim režimom. Gre za izvoz 180 tisoč ton sladkorja, 63 tisoč hektolitrov vina, 8700 ton teletine in nekaterih vrst rib. Srbija je pridobila tudi nadzor nad izvorom blaga v trgovini z EU, in sicer blaga iz regije, ki ga zajema sporazum o svobodni trgovini v srednji Evropi (CEFTA), ter za Turčijo in države članice sporazuma EFTA, to je Norveško, Švico, Islandijo in Liechtenstein. Srbija bo tako postala privlačnejša za vlaganja predvsem za podjetja, ki so svojo proizvodnjo že regionalno organizirale v državah CEFTA. S ciljem nadzora nad izvajanjem sporazuma bosta EU in srbska vlada ustanovili tudi odbor za uresničevanje prehodnega sporazuma. Cilj sporazuma je, da bi med članicami EU in Srbijo v šestih letih ukinili večino carin, v desetih mesecih enostranskega izvajanja sporazuma pa je imela Srbija 78 milijonov evrov primanjkljaja, medtem ko so podjetja privarčevala 310 milijonov.

Srbija mora staviti predvsem na izvozni trg

Svetovalka predsednika Gospodarske zbornice Srbije Radmila Milivojević je pojasnila, da sporazum predvideva medsebojno asimetrično liberalizacijo trgovine, vendar je za Srbijo še pomembneje, da se je obvezala, da bo uskladila zakonodajo s pravnimi normami EU. Kot je še menila, je izjemno pomembno tudi ugotavljanje izvora blaga, ki ga Srbija kljub sporazumom ni mogla uveljavljati z državami CEFTA in EFTA ter s Turčijo. Gre za ekonomijo velikih razsežnosti, vlagatelji pa lahko po eni strani izkoristijo prednosti velikega tržišča, po drugi strani pa po nižjih cenah pridobijo kakovostnejše blago. Milivojevićeva je še poudarila, da bo morala Srbija narediti več za lastno konkurenčnost, ker v zadnjih šestih letih ni imela pomembnejšega izvoza na tržišče EU, ker je praviloma izvažala izdelke z nizko dodano vrednostjo.

Po njenem mnenju mora srbska vlada zagotoviti makroekonomski okvir, pri čemer sprejeti program za povečanje konkurenčnosti ne zadošča, ker vsebuje le množico kratkoročnih ukrepov, temveč je potreben nacionalni program konkurenčnosti in gospodarskega razvoja Srbije. Milivojevićeva je opozorila, da je bila razvojna politika v Srbiji doslej usmerjena predvsem na storitvene dejavnosti, potrebna pa je reindustrializacija ter sodobna industrijska politika, ki bo prepoznala konkurenčne prednosti industrije. Sklenila je, da bo morala Srbija ustvariti več izdelkov z visoko dodano vrednostjo in najti svoje mesto na izvoznem trgu, ker se domača potrošnja zaradi gospodarske krize ne bo bistveno povečala, nerealno pa bi bilo tudi pričakovati velik priliv tujega kapitala.

Srbija bo imela več koristi kot škode

Prva dama vladne pisarne za evropske povezave Milica Delević je ocenila, da polno izvajanje trgovinskega dela sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju pomeni jasen signal, da se Srbiji odpira pot v Evropsko unijo. Tako meni tudi minister za evropske integracije Božidar Djelić, ki je še poudaril, da je srbska vlada ravnala pravilno, ko se je odločila, da bo začela enostransko izvajati sporazum. Po njegovih navedbah so srbski potrošniki zaradi takšne odločitve vlade, ki je omogočala brezcarinski uvoz iz Srbije, lahko že do zdaj kupovali določene izdelke po nižjih cenah.

Svetovalec Ekonomskega inštituta EU Dragomir Janković je menil, da je Srbija postala prepoznaven partner in privlačnejša za tuje vlagatelje. Po njegovem mnenju je Srbija tudi dober most k vzhodnemu trgu, ki bo zanesljivo privabil tujce, ker bodo lahko svoje proizvode pod ugodnejšimi pogoji izvažali v Rusijo, Belorusijo in Ukrajino. Janković je tudi prepričan, da bo korist od izvajanja trgovinskega dela sporazuma večja kot škoda, ki jo bo srbsko gospodarstvo utrpelo zaradi zmanjšanja oziroma ukinitve carin. Meni, da bodo na boljšem tudi potrošniki, ker se bodo razbili monopoli na srbskem trgu, kar bo povzročilo večjo potrošnjo, ki pa pomeni večji priliv zaradi davka na dodano vrednost v državni proračun in izničenje negativnih učinkov ukinitve carinskih dajatev.

V Srbijo prihaja polovica sredstev iz držav Unije

Po mnenju Tanje Miščević iz Fakultete za politične vede sporazum krepi ekonomsko stabilnost Srbije, njen odnos z EU pa je zasnovan na pogodbi, ki ne dopušča enostranskih potez. Za urednika časnika Izzivi evropskih integracij Nikola Jovanovića sporazum pomeni pravno varnost za gospodarstvenike in večji kreditni ugled države, ki bi moral omogočiti večja tuja vlaganja. V zvezi s tem je opozoril, da več kot polovica sredstev prihaja v Srbijo iz držav Evropske unije. Po njegovem bodo reforme v Srbiji segle veliko globlje kot do carin, ker sporazum zahteva uskladitev zakonodaje, varovanje intelektualne lastnine in konkurence ter nadzor nad državnimi subvencijami.

Predsednik upravnega odbora Sintelona Nikola Pavičić računa na nove partnerje, ki jim bodo omogočili proizvodnjo blaga, ki manjka na srbskem trgu. Po njegovem je sodelovanje s tujimi partnerji potrebno tudi zato, ker je problem srbskega izvoza, da nima izdelkov, ki bi bili primerni za izvoz na evropski ali vzhodni trg. Zato Srbija potrebuje tudi druge vrste pomoči, ne le kapitala. Saša Djogović z inštituta za raziskovanje tržišča največjo prednost vidi v postopnem razbijanju kartelskih in monopolnih struktur, kako bo Srbija izkoristila prednosti sporazuma, pa je odvisno od njih samih in konkurenčnosti srbskih izdelkov. Predsednik združenja delodajalcev Srbije Stevan Avramović vidi problem v tem, da je v Srbiji veliko nelikvidnih podjetij, medtem ko se denar od prodaje podjetij ni vračal v gospodarstvo, da bi se lahko posodobilo in izdelovalo kakovostne izdelke za trg EU.

Iz tiskane priloge Dela FT