To kažejo rezultati Analize trga dela v Sloveniji 2007-2009, ki jo je opravil državni statistični urad. Kot je na današnji novinarski konferenci povedal Matej Divjak z oddelka za statistiko trga dela, je povprečna mesečna plača kljub recesiji rasla zato, ker so se v težavah znašla predvsem podjetja, ki ustvarjajo majhno dodano vrednost na zaposlenega. Ta so odpustila delavce z nižjo stopnjo izobrazbe in plačo, ki je nižja od povprečne. Povprečna mesečna plača se je ob neupoštevanju običajnih zvišanj plač za november na račun izrednih izplačil (13. plača, božičnica) vseskozi zviševala. Drugačen pa je pogled na dinamiko števila zaposlenih oseb, ki so prejemale plačo. Od januarja 2007 do oktobra 2008 je bilo opaziti naraščanje z redkimi padci. Vrhu v oktobru 2008 je sledil zelo strm padec, ki zaenkrat še ne kaže znakov približevanja dnu, je povzel Divjak.

Stroški dela rasli hitreje od plač


Tudi stroški dela so v tem obdobju izkazovali rast. Indeks stroškov dela je rasel hitreje od plač, še posebej od leta 2009 naprej predvsem zaradi delovnih ur. Teh je bilo opravljenih manj kot v prejšnjih obdobjih, razlog pa je v manjšem obsegu dela zaradi recesije in zaradi ukrepov vlade: zakona o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa in zakona o delnem povračilu nadomestila plače.

Kriza se je na področju prostih delovnih mest odrazila zelo zgodaj in intenzivno, so ugotovili statistiki. V zadnjem četrtletju 2008 so delodajalci občutno zmanjšali povpraševanje po delovni sili. Število prostih delovnih mest se je v primerjavi s tretjim četrtletjem 2008 zmanjšalo za dobrih 60 odstotkov. Trend zmanjševanja stopnje prostih delovnih mest se je nadaljeval tudi v tretjem četrtletju leta 2009.

Naraščanje stopnje prijavljenih na Zavod za zaposlovanje


V Sloveniji se je število delovno aktivnih zviševalo vse do oktobra 2008. Od novembra 2008 pa do danes se nadaljuje zniževanje, pri čemer se hkrati zvišuje število registriranih brezposelnih oseb. Stopnja registrirane brezposelnosti je tako ob nadaljnjem zviševanju novembra 2009 znašala že 10,1 odstotka.

Največje znižanje števila delovno aktivnih zaradi predelovalne dejavnosti


Delovno aktivno prebivalstvo se je najbolj znižalo v predelovalnih dejavnostih, kjer se je število začelo nekoliko zniževati že julija 2008, konkretneje pa se znižuje od oktobra 2008. Znižanje števila delovno aktivnih oseb v predelovalnih dejavnosti predstavlja več kot 70 odstotkov celotnega znižanja delovno aktivnega prebivalstva.

Nadaljnjih 15 odstotkov celotnega znižanja predstavlja znižanje števila delovno aktivnih oseb v gradbeništvu, ki je bilo v preteklih letih zaradi pospešene gradnje avtocest deležno najhitrejše rasti. Občutneje se je znižalo še število delovno aktivnih v dejavnosti trgovina, vzdrževanje in popravilo motornih vozil in v dejavnosti promet in skladiščenje.

Največ delovno aktivnih v drugi polovici leta 2008


Sicer pa so bile v zadnjih letih najboljše razmere na evropskem trgu dela v drugi polovici leta 2008. Slovenija je po Anketi o delovni sili najvišjo stopnjo delovne aktivnosti, 58,2 odstotka, dosegla v tretjem četrtletju 2008, ko je pri 4,1 odstotka zabeležila tudi najnižjo stopnjo anketne brezposelnosti.

Najvišjo stopnjo delovne aktivnosti med državami članicami EU je dosegla Nizozemska, ki je v zadnjem četrtletju 2008 presegla 65 odstotkov. Sledili sta ji Danska (63,8 odstotka) in Ciper (62 odstotkov).

Stopnja brezposelnosti je bila najnižja na Nizozemskem v tretjem četrtletju 2008, ko je znašala 2,5 odstotka. Drugo mesto sta si delili Danska in Ciper, ki sta v drugem četrtletju 2008 dosegli 3,1-odstotno stopnjo anketne brezposelnosti, s 3,4 odstotka pa jima je sledila Avstrija.