Slovenija je že predlagala člane slovenskega dela mešane komisije s Hrvaško, ki bo pregledala odprta vprašanja med državama, in predlog že posredovala hrvaški strani, je povedal uradni govorec zunanjega ministrstva Milan Balažic.

Ljubljana - Uradni govorec zunanjega ministrstva Milan Balažic je danes povedal, da je Slovenija že predlagala člane slovenskega dela mešane komisije s Hrvaško, ki bo pregledala odprta vprašanja med državama, in predlog že posredovala hrvaški strani. Od Zagreba sedaj pričakuje njegov predlog za sestavo komisije, da bi čimprej lahko začela z delom.

Dogovor o oblikovanju omenjene komisije sta na januarskem srečanju v Kranjski Gori dosegla slovenski premier Borut Pahor in njegova hrvaška kolegica Jadranka Kosor. Naloga komisije, o katere članih pa Balažic na današnji redni novinarski konferenci v Ljubljani še ni želel spregovoriti, je opraviti strokovnih pregled vseh še odprtih vprašanj med državama in pripraviti rešitve. Gre za vprašanje hrvaške ekološko-ribolovne cone, Sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju (Sops), hrvaških varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke in Nuklearni elektrarni Krško.

Uradni govorec MZZ je sicer danes tudi povedal, da se slovenska stran od novega leta in tudi v teh dneh pogovarja z Evropsko komisijo o razrešitvi tistih problematik, ki so povezane z umikom slovenskih zadržkov na dve poglavji Hrvaške v pristopnih pogajanjih z EU. Gre za poglavje ribištvo in okolje.

"Želimo, da bi prišli do skupnih stališč in da bi nato EU kot celota zastopala stališča, ki so tudi stališča Slovenije," je povedal. Če bodo rezultati teh pogovorov Slovenije in Hrvaške zadovoljivi, lahko po besedah Balažica pričakujemo, da bo Hrvaška ta mesec odprla dve pogajalski poglavji. Naslednja pristopna konferenca s Hrvaško bo sicer v Bruslju predvidoma potekala prihodnji teden.

V zvezi z decembrsko odločbo ustavnega sodišča, da je potrebno odmrzniti postopke hrvaških varčevalcev nekdanje LB na slovenskih sodiščih, pa je Balažic poudaril, da "ta odločba ne spreminja dejstva, da je potrebno v skladu s sporazumom o nasledstvu vprašanje deviznih vlog hrvaških varčevalcev reševati pod okriljem Banke za mednarodne poravnave v Baslu".

Pri tem je spomnil, da obstajajo tudi terjatve nekdanje LB do hrvaških podjetij in drugih komintentov, ki presegajo dolg banke do nekdanjih varčevalcev. Zato je potrebno po mnenju Balažica premoženje za zamrznjene hrvaške devize iskati na Hrvaškem.

Sicer pa se bo tudi s tem vprašanjem ukvarjala omenjena mešana komisija. "Mi bi radi, da bi v sodelovanju z diplomacijo sosednje države prišlo do nekih kompromisnih rešitev, ki bi jih dorekla tudi politika, in pričakujemo, da se bo to zgodilo v naslednjih mesecih. Vsekakor pa v času do zaprtja hrvaških pogajalskih poglavij," je dejal Balažic.