Slovenski izvoz se počasi krepi, stanje v predelovalnih dejavnostih pa izboljšuje. A trgovina na drobno stagnira, stanje pa se iz meseca v mesec slabša v gradbeništvu, padajo tudi prihodki v gostinstvu.
Ljubljana - v predstavitvi januarske številke Ekonomskega ogledala predstavil Boštjan Vasle , direktor Urada za makroekomske analize in razvoj (Umar). Ob tem je izpostavil tudi nov zakon o minimalni plači, zaradi katerega bo po ocenah urada delo takoj izgubilo 5.000 ljudi, v kasnejših letih pa bi se številka lahko povzpela do 20.000.
Vladni predlog o višji minimalni plači, katerega naj bi državni zbor po pričakovanjih potrdil, zvišuje najnižjo bruto plačo za 22,9 odstotka na 734,15 evra bruto ali 562 evrov neto. Zaradi povišanja minimalne plače bo to prejemalo več prejemnikov, hkrati pa se bo povečala koncetracija zaposlenih z nizkimi plačami. Po izračunih Umarja bo lahko v več letih delo zaradi višje minimalne plače izgubilo 20.000 delavcev. Ta številka pa se lahko še poveča, je rekel Vasle: »Tisti, ki se le nekaj razredov nad minimalno plačo, bodo verjetno postali nezadovoljni s svojo plačo. Dodatno višanje plač bi lahko število zaposlenih še povečalo.«
Število nezaposlenih utegne tako postopoma doseči število 120.000, kajti razmere na trgu dela se slabšajo, konec januarja pa je bilo registriranih brezposelnih že 99.591 oseb. Decembrsko in januarsko povečanje brezposelnih je bilo sicer manjše kot v prejšnjih mesecih.
Plače so sicer v prvih enajstih mesecih lani zrasle za 3,5 odstotka, kar je skoraj pet odstotnih točk manj kot leto prej. Na nižjo rast plač je vplival predvsem padec plač v zasebnem sektorju. Potem ko so te leta 2008 zrasle za 7,8 odstotka, so v prvih enajstih mesecih lani zrasle za 1,8 odstotka. »To ni dejanska rast plač, ampak je posledica spremenjene strukture zaposlenih. Lani je namreč prišlo do odpuščanja ljudi z nizkimi plačami, tako da so ostali na koncu imeli višje povprečne plače,« je pojasnil Vasle. »Lani so bila nepričakovano visoka izplačila božičnic in trinajstih plač, in sicer na skoraj enaki ravni kot leta 2008,« je izpostavil direktor urada, pri čemer je dodal, da so bila visoke dodatna izplačila le v nekaterih panogah, in sicer v dejavnostih za oskrbo z vodo ter oskrbo s plinom in elektriko, v zavarovalniških in finančnih storitvah ter rudarstvu. Za družbe v teh sektorjih je značilno, da imajo monopolni položaj in da je država njihov pomemben lastnik.
Več v četrtkovem Delu