Ljubljana - Nastanitev in prehrano v nekaterih primerih zdraviliškega zdravljenja in v negovalnih bolnišnicah bo treba plačevati iz lastnega žepa. Prav tako zdravstvene posege, ki bodo potrebni zaradi alkoholiziranosti ali uživanja drog. Več kot polovico (60 odstotkov) stroškov bo treba plačati za zdravljenje zaradi poškodb, nastalih pri raznih športih, po en evro doplačati za vsako zdravilo na recept in po tri evre za medicinski pripomoček. Boleznine se bodo nekoliko znižale. Matere (ali očetje) prvega dne bolniške odsotnosti za otroka ne bodo dobili plačanega.
To in še marsikaj prinaša drugi reformni zdravstveni zakon, ki pa javnosti uradno še ni dostopen.
Prvi reformni zdravstveni zakon, to je zakon o zdravstveni dejavnosti, še ni »pod streho«, ko je v koalicijskem usklajevanju že drugi zakon zdravstvene reforme. To je obširen in kompleksen zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), ki prinaša na 130 straneh v 260 členih marsikaj novega, tudi zmanjšanje nekaterih pravic zavarovancev.
Nižje boleznine in manj bolniških dni
Napovedane nižje boleznine so že dvakrat pripeljale na ulice sindikate; prvič v času ministra Andreja Bručana, drugič v začetku mandata ministra Boruta Miklavčiča. A tudi sedanja različica ZZVZZ z 8. januarja prinaša petodstotno znižanje. Po tem predlogu bi za odsotnost zaradi bolezni namesto sedanjih 90 prejemali 85 odstotkov plače, v primeru odsotnosti zaradi poškodbe zunaj dela ali nege družinskega člana pa namesto 80 odstotkov 75. Velika novost je tudi, da bi za čas bivanja v bolnišnici in rehabilitacije v zdravilišču dobivali le 65 odstotkov plače. A nadomestilo v nobenem primeru ne bo nižje od minimalne plače.
Zakon ponovno prinaša en čakalni dan za matere in očete - prvi dan bolezni otroka bi torej morali vzeti dopust. Mati (oče) bi dobila boleznino v primeru bolnega otroka, mlajšega od sedem let, 14 delovnih dni (zdaj 15), pri starejšem pa največ šest (zdaj sedem). Daljšo odsotnost z dela bo odobrila posebna izvedenska komisija (tako kot zdaj). Delodajalec bo po novem kril do 25 dni bolniške odsotnosti (zdaj do 30). Bolniška ne bo mogla trajati neprekinjeno več kot 12 mesecev ali s prekinitvami največ 18 mesecev v dveh letih.
Zavarovanec, ki mu med bolniško odsotnostjo preneha delovno razmerje, ima pravico do nadomestila plače še 30 delovnih dni, predvideva osnutek zakona.
Doplačila pri športnih poškodbah
Za zdravljenje po poškodbah, pridobljenih na športnih tekmovanjih, pri planinarjenju, športnem plezanju, gorskem kolesarstvu, rolkanju, deskanju, drsanju, kotalkanju, smučanju, v letalstvu, pri motornih in avtomobilskih tekmovanjih, potapljaštvu in jamarstvu, bo po osnutku zakona treba 60 odstotkov plačati iz svojega žepa.
V celoti bo treba iz lastnega žepa plačati zdravstvene storitve, potrebne zaradi posledic alkoholiziranosti ali uživanja drog. Zdravstvena blagajna bo imela pravico izterjati vse stroške zdravljenja od tistega, ki je povzročil avtomobilsko ali kako drugo nesrečo, če bo pod vplivom drog ali alkohola, pa tudi od delodajalca, če ni dovolj dobro poskrbel za varnost pri delu in se je delavec zaradi tega poškodoval ali zbolel.
Med predvidenimi »ugaslimi« pravicami sta nastanitev in prehrana v zdraviliščih, kadar napotitev ni nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja (to se v večini že izvaja). Prav tako bo treba plačevati nastanitev in hrano v negovalnih bolnišnicah. Če smo prav razumeli zapis v osnutku zakona, bo treba po en evro doplačati za vsako zdravilo na recept, za vsako izdajo medicinsko-tehničnega pripomočka pa tri evre.
A osnutek zakona prinaša tudi nekaj novih pravic, med njimi pravico mater (očetov) do bivanja v bolnišnici v štirih primerih: za otroka, ki ga mati doji, za otroka do petega leta, za otroka do 18. leta pa v primeru težje okvare ali poškodbe možganov ter v primeru kronične bolezni, ko se eden od staršev v bolnišnici usposablja za pomoč otroku doma.
Iz današnje tiskane izdaje Dela