Rupel kritičen do Drnovškovega urada

Minister Rupel je v odprtem pismu kritiziral dejanja podpredsednika Narodnega sveta Koroških Slovencev in urada predsednika države pri pripravi misije Toma Križnarja.

pet, 18.08.2006, 17:17

Ljubljana – Zunanji minister Dimitrij Rupel je na predsednika odbora DZ za zunanjo politiko (OZP) Jožefa Jerovška naslovil odprto pismo, v katerem je posredoval informacije v zvezi z nekaterimi aktualnimi vprašanji, o katerih naj bi na prvi redni seji razpravljal tudi OZP. Pri tem je bil kritičen do dejanj podpredsednika Narodnega sveta Koroških Slovencev (NSKS) Karla Smolleja in do urada predsednika republike pri pripravi misije Toma Križnarja.

Kot je zapisal Rupel, je v zadnjih tednih prišlo do nekaterih dezinformacij, diskvalifikacij in tudi grobih napadov v zvezi z MZZ in njim osebno. Informacije in ocene, ki jih navaja, se v glavnem nanašajo na afero, ki jo je sprožil podpredsednik NSKS Karel Smolle, in na "ponesrečeno misijo Toma Križnarja," ki je po Ruplovih besedah spravila v zadrego predsednika republike Janeza Drnovška, čigar ugled in delovanje je potrebno čim prej zavarovati z ustreznimi ukrepi. "Popravo krivic" bo zahteval tudi MZZ oziroma slovenski veleposlanik v Avstriji Ernst Petrič in Rupel.

Po njegovih besedah imajo posamezna dejanja, ki jih navaja v odprtem pismu, daljnosežne in škodljive posledice, nekatera pa imajo značilnosti politične zarote, ki naj bi omajala vlado in vplivala na ugled države. Pred vsemi se mu zastavlja vprašanje, ali je mogoče dejavnosti predsednika republike neke države prepustiti samovolji in strankarskim ambicijam kabinetnih svetovalcev in različnih neformalnih odposlancev.

Ruplu se najbolj paradoksalni dogodek zadnjih dni zdi objava pisma v medijih, ki ga je nemški veleposlanik v Sudanu 10. avgusta poslal MZZ s prošnjo, naj ga - zaradi osebnih ocen Križnarjevega prepričanja, zaradi posebnega razpoloženja v Sudanu in nekaterih tehničnih podrobnosti - ne bi izkoriščali v javnosti.

Na MZZ so celotno pismo, vključno s Križnarjevimi zapiski, poslali svetovalcu v uradu predsednika republike Ivu Vajglu. Ruplu pa se ob tem zdi zanimivo, da je takoj zatem prišlo do objave, s katero so "pokrovitelji Križnarjeve odprave želeli ustvariti vtis, kot da MZZ in njegov šef nista dovolj angažirana v zadevi Križnar". Pri tem izpostavlja dejstvo, da je tako zadevo Smolle kot zadevo Križnar sprožil isti slovenski časnik.

Kot je zapisal Rupel, so na MZZ obžalovali, da je bila Križnarjeva misija, ne po njihovi krivdi, neusklajena in slabo pripravljena. Na MZZ sicer ne poznajo vseh podrobnosti v zvezi s potovanjem, delovanjem, aretacijo in zaporom Križnarja. Kar vedo, so objavili na spletnih straneh. Dejstvo pa je, da Križnarja ni poslalo na pot MZZ. "V MZZ mu nismo ničesar svetovali, ker nas ni prosil za to," je poudaril v pismu, v katerem omenja tudi pravno podlago za posebne misije.

Rupel se je v pismu dotaknil tudi afere glede diplomatskih depeš z Dunaja, ki je izbruhnila, ko je podpredsednik NSKS Smolle konec julija za Dnevnik dejal, da je veleposlanik Petrič na sestankih s predstavniki avstrijske vlade, koroških Slovencev in drugih pomembnih akterjev v zgodbi reševanja vprašanja dvojezične topografije na avstrijskem Koroškem zastopal stališče, da bo Slovenija namenila več denarja iz državnega proračuna tistemu delu manjšine, ki bo podprl za manjšino sporen predlog avstrijske vlade. Smolle naj bi imel o tovrstnih navedbah tudi dokaze, in sicer zapisnike Petričevih pogovorov.

Kot je zapisal Rupel, so je med preiskavo znotraj MZZ oz. v državni upravi izkazalo, da so nekateri predstavniki NSKS, pri čemer je imel v mislih predvsem Smolleja, nepooblaščeno razpolagali z zaupnimi gradivi. Omenjena gradiva so bila zavarovana, kot je običajno pri diplomatskih komunikacijah, vendar niso vsebovala nobenih vsebin, ki bi postavljale pod vprašaj uradno potrjeno politiko slovenske države, niti ko gre za odnose z manjšino niti ko gre za odnose med vladama Avstrije in Slovenije, je poudaril.

Prijavi sovražni govor