Še lani je bil Vinko Möderndorfer med kresnikovimi finalisti z romanom Ljubezni Sinjebradca (leta 1997 pa s Tekom za rdečo hudičevko), letos ga je žirija v peterico najboljših uvrstila z romanom Nespečnost.
Ljubljana - Še lani je bil med kresnikovimi finalisti z romanom Ljubezni Sinjebradca (leta 1997 pa s Tekom za rdečo hudičevko), letos ga je žirija v peterico najboljših uvrstila z romanom Nespečnost. Še pred meseci je snemal svoj drugi celovečerni film Pokrajina št. 2 po svojem istoimenskem romanu iz leta 1998, zdaj pripravlja Partljičevo dramo v kranjskem gledališču. Režiser, avtor pesniških zbirk, knjig kratke proze, dram, radijskih iger in seveda romanov pred sobotno podelitvijo nagrade kresnik pravi samo to: V vsakem primeru bo šla v prave roke.
Ob izidu romana ste povedali, da je Nespečnost vaše najintimnejše delo, obračun s samim seboj, da je nastal v življenjskem obdobju, ko ste se ozrli na svež način nase. Ob tolikšni produkciji z vašim podpisom, in to na več straneh umetnosti, bi bilo zanimivo izvedeti, kdaj se je dogajala to samoanaliza.
Roman je zelo dolgo nastajal. Napisal sem ga sicer v slabem letu dni, razmišljal o njem pa kako desetletje. Vedno sem želel napisati delo s posebno formo, delo, ki bo zelo intimno, zasebno, vendar kljub intimni naravnanosti prepoznavno kot splošna, objektivna zgodba o nekem času in ljudeh. A najbrž moram poudariti, da gre pri literaturi vedno za kombinacijo osebno doživetih dogodkov in dogodkov, ki jih doživljajo drugi. Literarna zgodba je vedno kombinacija osebne resnice in fikcije. Nekako sem skozi junaka Nespečnosti spregovoril o življenju svoje družine. Odločil sem se, da bom junaka (prvopripovedovalca) postavil v posebno, vročično stanje insomnije, kjer se resnični svet izmenjuje s sanjami, podobami iz preteklosti, morami, strahovi, skratka, junaka sem postavil v posebno stanje duha, kjer je vse mogoče, kjer je vse resnično. Roman je bil sprva napisan v enem samem odstavku, a sva se potem z urednikom Andrejem Blatnikom pogovarjala, da je takšno branje naporno, saj je bralec brez možnosti oddiha ... Zato sem kasneje roman razgradil, naredil predahe, kljub temu pa sem v romanu ohranil posebno gostoto pisanja, ki dopolnjuje in celo nadgrajuje vsebino nespečnosti ...
Nadaljevanje preberite v sredini tiskani izdaji Dela!