Ljubljana - Minevajo tri leta, odkar so se po državnozborskih volitvah leta 2004 spremenila politična razmerja v državi in je mandat nastopila vlada premiera Janeza Janše, ki je bila imenovana 3. decembra 2004. O vlogi in delovanju opozicijskih parlamentarnih strank v tem času smo povprašali komentatorja Dela Petra Jančiča in profesorja na Fakulteti za družbene vede Milana Balažica. Medtem ko prvi ugotavlja, da je med opozicijskimi strankami zadnja leta veliko razlik, ki so nekoliko manj opazne le pri realnem odločanju v parlamentu, pa bi po mnenju Balažica lahko v zadnjem letu govorili o konsolidaciji opozicije, ki se je zbrala in povzela civilnodružbeno kritiko vladajoče koalicije.
Opozicija na začetku nemočna nato zbrana in utemeljeno kritična
Po volitvah leta 2004 je opozicija v prvem obdobju delovala nemočno, zbegano in nekoliko razbito, ocenjuje Balažic. Še posebej to velja za prej veliko in mogočno LDS, ki se po več kot desetletju na oblasti ni našla v opozicijski vlogi, kar je nenazadnje privedlo tudi do razpada stranke. V sredini mandata pa se je opozicija zbrala in povzela tisto civilnodružbeno kritiko vladajoče koalicije, ki je prej obstajala zunaj parlamenta. Začela je problematizirati predvsem to, da se vladajoča koalicija ukvarja predvsem z vzpostavljanjem oblasti, da hkrati deluje mestoma avtoritarno ter poskuša zavzemati prostor civilne družbe, ekonomijo in medije.
Prišlo je tudi do organizacijskega preoblikovanja opozicije, pojavili so se novi voditelji, iz LDS je nastala nova stranka Zares, povzema Balažic. SD je pridobila novo hegemonijo v levosredinskem političnem spektru, ostanek LDS pa se je pod novim vodstvom organiziral.
Jančič pa ugotavlja, da so zgodbe opozicijskih strank zelo različne. Liberalna demokracija se je denimo odločila za relativno skrajno politiko, izrazito kritično do vlade. Nato se je soočila tudi z notranjimi težavami, ko je stranka razpadla, zamenjala več predsednikov in se spet postavila na noge.
Kot pravi, je relativno spretno vsa ta leta ravnala nacionalna stranka, kar se je pokazalo tudi na predsedniških volitvah, kjer je Zmago Jelinčič prejel visok odstotek glasov. Jelinčič je namreč s svojo "politiko nasprotovanja vsem drugim, logiko politike z drugačnim načinom govora, tudi bolj populističnim" vsa ta leta pridobival.
Janša pričakuje konstruktivno opozicijo v času predsedovanja EU
Primerjava sedanje opozicije z nekdanjo opozicijo pod vodstvom sedanjega predsednika vlade Janeza Janše Balažicu pove, da je obstoječa opozicija veliko bolj konstruktivna. To se po njegovem mnenju vidi že v številu vloženih interpelacij, izrednih sej, ki jih zahteva opozicija, in številu zahtev za referendum. "V vseh teh elementih se vidi, da je bila Janševa opozicija veliko bolj ostra, kot je sedanja, predvsem zaradi relativno konstruktivne drže SD in še posebej njenega predsednika Boruta Pahorja."
Po mnenju Balažica je opozicija pri glasovanju o zaupnici vladi odigrala običajno opozicijski vlogo: ni glasovala za vlado, kar je normalna opozicijska drža. Kar pa se tiče vloge opozicije v času predsedovanja EU, "se zdi, da Janša pričakuje, da bo opozicija konstruktivna do mere, ko opozicije ne bo več". Pričakovati je, da se bo opozicija odrekla najostrejšim mehanizmom, ki bi destabilizirali vlado, v nobenem primeru pa se ne sme odreči vsem demokratičnim mehanizmom nadzora in kritike vlade. "Neka zmerna konstruktivnost, pa vendar tudi nadzor in kritika, je prava formula," meni Balažic.
Do volitev je še daleč, opozarja Jančič in se sprašuje, ali se opoziciji splača že sedaj "do konca zaostriti". Napoveduje, da bodo strategije različne tudi v tem zadnjem letu pred volitvami. Najverjetneje bo Pahor vztrajal pri svoji drži, medtem ko bodo drugi verjetno ravnali drugače. Malo verjetno je, da bi Anton Rop nenadoma postal Pahor," še ugotavlja komentator Dela.