Murska Sobota – Miran Žilavec, ki mu je pravosodni minister Lovro Šturm odvzel dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih prisilne poravnave, stečaja in likvidacije, je kot stečajni upravitelj v podjetjih Kmetijstvo Črnci (občina Gornja Radgona) in Gidgrad Lendava s premoženjem obeh podjetij posloval po domače in, kot kaže, tudi brez soglasja in celo vednosti stečajnega senata ali vsaj njegovega predsednika Emerika Benka. Žilavec je na lastno pest iz stečajnega premoženja Kmetijstva Črnci posodil Skupini podjetij ABC Pomurka 240 milijonov tolarjev.
Miran Žilavec je bil pred uvedbo stečaja pomemben solastnik in tudi direktor omenjene skupine podjetij. Nato je kot stečajni upravitelj v lendavskem gradbenem podjetju Gidgrad, prav tako brez soglasja in vednosti sodnega senata, svojemu podjetju iz stečajnega premoženja posodil 31 milijonov tolarjev. Do danes v obeh primerih denarja še ni vrnil.
Žilavec je z 240 milijoni tolarjev posojila iz stečajnega premoženja Kmetijstva Črnci skušal rešiti svoje finančno zlomljeno podjetje. Od 240 milijonov tolarjev je 75 milijonov tolarjev vložil v hčerinsko podjetje Agranta, to pa je denar porabilo za nakup delnic ljubljanskega podjetja ABC Trgovina, ki je šlo v stečaj. Po dostopnih podatkih je preostali znesek posojila vložil prav tako v hčerinski podjetji Semenarstvo in Gobarstvo. Semenarstvo se je pozneje združilo v Agranto, ki jo je doletel stečaj, saj upnikom dolguje kar 280 milijonov tolarjev. Podjetje Gobarstvo se je po neuspelem pobotu z upniki znašlo v stečaju. Na koncu se je zaradi finančnega brodoloma znašla v stečaju celotna Skupina podjetij ABC Pomurka.
Načrte mu je prekrižalo tudi Delo
Žilavcu se je zvito zamišljeni načrt s posojilom 240 milijonov tolarjev iz stečajnega premožnja Kmetijstva Črnci zalomil tudi zaradi pisanja našega časnika. Ko je dokončno ugotovil, da Skupina podjetij ABC Pomurka ne more vrniti Kmetijstvu Črnci 240 milijonov tolarjev, je kot stečajni upravitelj predlagal upnikom, naj izglasujejo pobot s podjetjem v stečaju. Žilavec je v predlog načrta finančne reorganizacije Kmetijstva Črnci zapisal, da bo podjetje v primeru uspešnega pobota z upniki priključeno Skupni podjetij ABC Pomurka. V primeru združitve obeh podjetij bi Žilavec imel možnost, da dolg njegovega podjetja do Kmetijstva Črnci izbriše s seznama dolgov Skupina podjetij ABC Pomurka.
Upniki Kmetijstva Črnci so predlagani pobot s podjetjem celo izglasovali. Njihova odločitev ni bila težka. Žilavec jim je obljubil, da jim bo v primeru uspešnega pobota v precej višjem odstotku poplačal njihove terjatve do Kmetijstva Črnci. Nekaj upnikov, med njimi največji Petrol, MIP Nova Gorica in NLB, so v okviru pobota svoje terjatve spremenili v lastniške deleže v Kmetijstvu Črnci. Žilavcu je kljub uspešnemu pobotu načrt združitve Kmetijstva Črnci z njegovim podjetjem padel v vodo zaradi nenadejane odločitve ljubljanskega Petrola. Ta je polovico svojega lastniškega deleža v Kmetijstvu Črnci prodal Mešalnici Črnci, drugo polovico pa Kmetijski zadrugi Gornja Radgona. Obe podjetji sta nato odkupili še delnice od zaposlenih in lastniški delež v Kmetijstvu Črnci povečali skupno na 60 odstotkov. S tako visokim odstotkom lastništva sta radgonska kmetijska zadruga in Mešalnica Črnci preprečili Žilavčev načrt združitve Kmetijstva Črnci s Skupino podjetij ABC Pomurka.
Več preberite v petkovi tiskani izdaji Dela.