Anže Kopitar, čudežni deček s Hrušice

Nominiranec za Delovo osebnost leta se je poleti kot prvi Slovenec veselil Stanleyjevega pokala.

Objavljeno
06. december 2012 20.49
HOKEJ
Siniša Uroševič, šport
Siniša Uroševič, šport

Slovenija ima lepo hokejsko tradicijo. Igra na ledu pri nas pogosto pritegne zanimanje javnosti, nazadnje najbolj v junijskih dneh, ko je moštvo Los Angeles Kings s slovenskim zvezdnikom Anžetom Kopitarjem prvič v zgodovini osvojilo najbolj cenjeno lovoriko hokejskega sveta – Stanleyjev pokal.

Čudežni deček s Hrušice je napisal novo imenitno poglavje, potem ko je blestel v najmočnejšem hokejskem tekmovanju na svetu že od svojega prihoda, jeseni 2006. Že lani smo ga uvrstili med kandidate za Delovo osebnost leta, imenitno je namreč izpeljal humanitarni turnir v golfu.

V idiličnem okolju blejskega igrišča je zbral kopico znanih obrazov, predvsem s slovenske športne scene, sledile so si dražbe, zbrani denar pa je otrokom omogočal počitniške dni ob morju.

Še odmevnejšo zgodbo je 25-letni hokejist ponovil letos: tokrat je iz šampionskih vrst svojih Kraljev iz Kalifornije privabil še soigralca Justina Williamsa.

Končni izkupiček je znašal več kot 30.000 evrov, namenili so jih Zvezi prijateljev mladine Jesenice in mladim članom Športnega društva Hrušica.

V središču pozornosti

Dogodek je bil kajpak še bolj slavnosten kot leto prej, saj je bil glavni junak to pot še vidneje v središču pozornosti – malce pred svojim prihodom v domače poletno okolje se je s soigralci v Los Angelesu kot prvi Slovenec doslej veselil Stanleyjevega pokala.

Pa v hudi bitki za cenjeno lovoriko ni bil le član moštva, temveč se je v izjemni končnici skupaj s kolegom iz napadalne trojke Dustinom Brownom odrezal kot najboljši strelec končnice.

Takrat sta na 20 tekmah zbrala vsak po osem golov in 12 podaj, delež slovenskega zvezdnika pa ni bil viden le s ploščki v tekmečevi mreži, temveč tudi v njegovem prepoznavnem garaškem pristopu, navzočnosti moštvenega duha, drsanju po vsem igrišču, prijaznosti do navzočih tudi ob ledeni ploskvi.

Cilj: uvrstitev Slovenije na olimpijske igre

A za tiste, ki ga poznamo že dolgo, vse našteto ni nikakršno presenečenje. Zgodbo o uspehu piše že dolgo, v letu 2012 ji je pač pristavil le še tisto poglavje, ki v resnici pripada samo najboljšim v njegovi športni panogi – Stanleyjev pokal. Užival je z njim tisti dan, ko ga je lahko pokazal na svoji Hrušici, se z njim fotografiral na Bledu, iz njega zajtrkoval. A z izjemno lovoriko njegovih ciljev še zdaleč ni konec.

Naslednji bo uvrstitev s Slovenijo na olimpijske igre. Onstran Atlantika pa bo novih izzivov še veliko. A tam bodo najprej morali prekiniti mučno stavko in vrniti hokej v zdaj osamele dvorane. S slovenskim junakom pod žarometi.

»Končnica NHL z našo zmago bo ostala nepozabna, veliko volje in znanja je bilo treba za lovoriko, psihično je bilo vse skupaj še bolj naporno kot telesno. Zdaj sem na Švedskem našel nove športne izzive, vrnil sem se v okolje, iz katerega sem nekoč odšel v Ameriko. Seveda pa si želim prekinitev stavke NHL in naš boj za ubranitev Stanleyjevega pokala.«