Tiskane izdaje
Nova Gorica – Ko je Pipistrel lani postal najinventivnejše podjetje v Evropi, je njegov direktor in solastnik Ivo Boscarol izjavil, da bodo prihodnje leto slavili še enkrat, in sicer s tretjo zaporedno zmago na Nasinem natečaju za letalo prihodnosti.
Menda je takrat marsikdo utihnil in se nekoliko kislo nasmehnil, a Boscarol je svoji ekipi in zaposlenim neomajno zaupal. Tretjega oktobra letos se je zgodilo prav to, kar je mogoče sanjati le v najdrznejših sanjah: majhna in zagnana ekipa iz dvomilijonske Slovenije in še mnogo manjše Ajdovščine je s svojim Taurusom G4 v Kaliforniji znova premagala vso svetovno elito skupaj z Ameriko, prvo svetovno letalsko velesilo.
Taurus G4 je prvo štirisedežno letalo na električni pogon, ki je kadar koli letelo, nastalo pa je tako, da so zaradi zmanjšanja stroškov razvoja v podjetju povezali med sabo dva trupa letala Taurus Electro. Spojili so ju s pet metrov dolgo sekcijo, na kateri je nameščen električni oziroma hibridni pogon. Joe Parrish, tehnični direktor agencije Nasa, je dejal, da je Pipistrel s Taurusom G4 prihodnost letal na električni pogon premaknil iz znanstvene fantastike v realnost. Če so morala letala na tekmovanju preleteti 200 milj s hitrostjo najmanj 100 milj na uro, poraba bencina oziroma ekvivalent električne energije pa nista smela biti večja od ene galone (3,79 litra) goriva na potnika, je ekipa Pipistrela porabila skoraj polovico manj energije.
Visoki cilji
»Vedno imamo zelo visoke cilje in tudi v prihodnje bo tako. Že v Ameriki smo Nasi in Googlu vrgli rokavico, da bi naslednji korak v tekmovanju moralo biti nadzvočno električno letalo. Za ta cilj smo namenili tudi del nagrade v višini 1,35 milijona dolarjev,« pravi Boscarol. Za takšno letalo načrtov še ni, je pa že veliko idej. Električna letala po Boscarolovih besedah v hitrosti sicer še niso konkurenčna drugim letalom, zato hočejo z razvojem v smer, ki bi tovrstnim letalom dodal še hitrost in dolet.
»Letalo, ki bi letelo z največjo možno hitrostjo in bi bilo električno, je zdaj znanstvena fantastika. A pred tremi leti je bila znanstvena fantastika, kar smo letos dosegli na natečaju Nase,« priznava. Pri tem dodaja, da je zdaj nagrada Nase najpomembnejša za prepoznavnost podjetja. »Po zmagi na natečaju Nase na svetu tako rekoč ni inštituta in univerze, ki se ukvarja z letalstvom ali prevozom in ki ne bi vedelo, kdo Pipistrel je,« meni Boscarol.
Drugi podvigi
Pipistrelu je letos uspelo še več drugih podvigov. Med njimi moramo omeniti uvrstitev v najožji izbor na razpisu indijske vlade za dobavo 194 ultralahkih letal v vrednosti več deset milijonov dolarjev, zlato priznanje za odličnost ustvarjalnih industrij na Slovenskem forumu inovacij za štirisedežno potovalno letalo Panthera, priznanje revije Science Popular, ki je Pipistrelov Taurus G4 uvrstila med deset najboljših inovacij na svetu s področja letalstva in vesoljske tehnologije, in zlati red za zasluge predsednika republike Slovenije. Pred kratkim so praznovali nastanek štiristotega Virusa in stotega Taurusa, še vedno pa so tudi med stotimi največjimi slovenskimi izvozniki.
Letalstvo pa ni edina dejavnost, na katero stavijo v ajdovskem podjetju. Poleg razvijanja alternativnih električnih virov s poudarkom na racionalizaciji energije je zdaj njihov največji izziv javni zračni transport. Eden največjih problemov sodobnega urbanega sveta je, kako zjutraj prepeljati veliko ljudi iz predmestja v službo in kako popoldne iz službe nazaj domov. »Podzemna železnica ni več rešitev, temveč zrak in električni pogon. Zato si prizadevamo za razvoj sistema in letalne naprave, ki bo človeka iz tretjega nadstropja v predmestju dostavila v 35. nadstropje v pisarno v središču mesta in ga popoldne spet pripeljala domov.«
