Spletna mesta Dela, d. d., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij
Spletna mesta Dela, d. d., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Delova osebnost leta: nominiranec Zorko Simčič

Literarni klasik, veliki humanist, pričevalec in premišljevalec slovenske zgodovine 20. stoletja.

pet, 16.12.2011, 09:00

Ljubljana – Pisatelj Zorko Simčič je večino svojega življenja preživel v nemilem kolesju zgodovine 20. stoletja, a se ji ni dal zlomiti. Neupogljiv, prodornega duha, vitalen, zaveden in ponosen Slovenec, poskočen kljub teži let. Devetdeset jih je dopolnil novembra letos.

Njegova življenjska zgodba je po eni strani zgodba o večnem begunstvu, izgubi bratov in domovine, hrepenenju po domu, po drugi pa zgodba o vztrajanju, ustvarjanju, veri in upanju. Rodil se je leta 1921 v Mariboru staršem, ki so tja pribežali iz Primorske, tako da je že kot otrok spoznaval grenki okus begunstva. V Mariboru je začel študirati na učiteljišču, končal pa ga je v Ljubljani, saj se je s Hitlerjevo okupacijo začelo njegovo drugo begunstvo. Po obetavnih literarnih začetkih je leta 1945 še tretjič postal begunec – zapustil je Slovenijo, ker se ni strinjal s komunističnim režimom, ki je bil odgovoren za smrt njegovih dveh bratov domobrancev. Priključil se je eksodusu Slovencev v Argentino in tam ostal do leta 1994, ko se je po demokratizaciji Slovenije z ženo in hčerkama vrnil v domovino.

V Argentini je napisal večino svojih ključnih del, med drugim roman Človek na obeh straneh stene. Če bi to delo leta 1957 namesto v Argentini izšlo v domovini, bi zagotovo začrtalo novo pot v slovenski literaturi. Slovenski avtorji so takrat ustvarjali v zapovedanem socialnem realizmu, Simčič pa je napisal svetovljansko, moderno zasnovano delo, ki upravičeno nosi oznako prvi slovenski eksistencialistični roman. V njem se čuti odmev bratomorne vojne, kljub temu pa njegova osrednja tema ni domobranstvo, temveč tujstvo človeka v sodobnem svetu. Na vprašanje, ali bi lahko Človeka na obeh straneh stene napisal, če bi ostal v domovini, Simčič odgovarja: »Ne bi mogel, ker doma ni bilo svobode, ki sem si jo jaz v Argentini lahko privoščil.« V Sloveniji smo roman spoznali šele 35 let pozneje, po demokratizaciji.

Najlepše povabilo k spravi

Zorko Simčič je pisal tudi drame, novele, eseje, poezijo in kratko prozo. Od njegovih dram izstopajo Zgodaj dopolnjena mladost, ki je po mnenju kritikov sublimat tragičnih občutkov sodobnega slovenstva in hkrati najlepše povabilo k spravi, Krst pri Savici, ki je po Jožetu Pogačniku svojevrstna rešitev Prešernovega romantičnega epa, pa drami Tako dolgi mesec avgust in Leta nič, en dan potem. Od poezije je najbolj opazna zbirka Korenine večnosti, od kratke proze, novel in esejistike pa omenimo zbirke Odhojene stopinje, Črni tekač, Rimske zgodbe, Skozi razpetosti. V Argentini je bil tudi neutrudni spiritus agens tamkajšnje slovenske skupnosti, saj je urejal kulturno revijo Meddobje, bil je član Slovenske kulturne akcije in predavatelj slovenščine na Visokošolskem tečaju. Po vrnitvi v domovino je nadaljeval ustvarjanje. Njegovo devetdesetletnico bosta ali pa sta že zaznamovali dve izdaji – ponovni natis drame Zgodaj dopolnjena mladost in izdaja že pred leti zasnovanega romana Poslednji deseti bratje.

Zorko Simčič je zagotovo velika in zanimiva osebnost slovenske literature in kulture: premišljevalec in pričevalec o poteh in stranpoteh naše preteklosti, moralna avtoriteta, literarni klasik ter humanist. Ker »ni bil rojen v pravi družini«, po krivici ni bil deležen tiste pozornosti in priznanja, ki mu pripadata. Vsekakor ga moramo več brati in bolj prisluhniti njegovim mislim.

Povezane novice

Delova osebnost leta: nominiranec Goran Klemenčič
12. december ob 09:00
Uredništvo Dela tradicionalno išče osebnosti, ki so najbolj zaznamovale iztekajoče se leto.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se

Komentarji

Prikaži: starejši prej
1 komentar
Neznan

Imel je srečo, da je preživel, preveč jih te sreče ni imelo.

16. december 2011, ob 10:37:08
1 komentar
Stran: <|1|>
Prikaži: starejši prej