Delove osebnosti od 1999 do 2009

Bliža se čas, ko bomo že 12. izbrali Delovo osebnost leta. Letošnji nominiranci bodo v tiskani in spletni izdaji Dela predstavljeni v naslednjih desetih dneh, tokrat pa se spomnimo, koga vse smo v minulih letih razglasili za Delovo osebnost leta.

tor, 07.12.2010, 06:00

Leta 1999 je Delo za Osebnost leta izbralo akademskega slikarja, filozofa in jezuita Marka Ivana Rupnika in nekdanjega makedonskega predsednika Kira Gligorova. Pater Marko je po mnenju Dela tisto leto  prispeval največji delež k razvoju, blaginji in ugledu Slovenije in dobremu počutju njenih ljudi, Kiro Gligorov pa je bil izbran za tujo osebnost leta.

Leto kasneje si je naziv prislužil svetovni popotnik Tomo Križnar, ki je, tako so na Delu utemeljili nagrado, »bolj kot kdor koli drug izpodbijal mnenje, da smo Slovenci ksenofoben narod«.

Leta 2001 je Delova osebnost leta postal ovčar Domen Čeruta. »Izbrali smo ga zaradi karizme, ker je svoje ljudi iz groze, ki se je začela pred dobrim letom, popeljal v normalno življenje,« je na takratni slovesnosti ob razglasitvi pojasnil tedanji odgovorni urednik časnika Mitja Meršol.

Leto kasneje sta bila nagrajenca kar dva: minister za evropske zadeve Janez Potočnik in sociologinja Marta Gregorčič. Prvi zaradi svoje širine, s katero je znal Slovenijo predstaviti tudi v svetu in druga zaradi njenega dela z ljudmi, ki so odrinjeni na rob družbe. 

Leta 2003 je Delova osebnost leta postal dr. Tine Hribar, uredništvo Dela pa ga je izbralo »ker je v svojih razmišljanjih o slovenski prihodnosti in odgovornosti za resnico povedal mnogo stvari, ki so preprosto morale biti izrečene«.

Leta 2004 prevajalec in filozof Gorazd Kocijančič. Dosežki Kocijančičeve petnajstletne dejavnosti so bili namreč velikanski na različnih ravneh in področjih, od filozofije in teologije prek eksegetike do poezije in poetike. V letu, ko ga je Delo počastilo z nagrado, pa je izšel tudi njegov prevod celotnega Platonovega dela.

Za Kocjančičem je postal Delova osebnost leta podjetnik in inovator Igor Akrapovič. Kot je uredniški kolegij zapisal v utemeljitvi, so se leta 2005 za Akrapoviča odločili »na podlagi njegovih profesionalnih in osebnostnih lastnosti, poslovnih dosežkov ter njegovega pomembnega doprinosa k prepoznavnosti slovenskega gospodarstva«.

Pred štirimi leti so nagrado prejeli kar štirje: ljubljanski župan Zoran Janković, na področju gospodarstva Zofija Mazej Kukovič, na področju športa Petra Majdič in na področju kulture Boris A. Novak. Leta 2006 je izbor za Delovo osebnost leta potekal v sodelovanju uredništva in bralcev Dela. Uredništvo je namreč za vsako področje pripravilo nabor treh kandidatov oziroma kandidatk, ki so še posebej zaznamovali leto 2006, o zmagovalcih pa so odločali bralci.

Leta 2007 je naziv pripadel dr. Borutu Geršaku, zdravniku, ki je s svojo ekipo izvedel prvo endoskopsko operacijo srca, kar ga je uvrstilo v sam vrh evropskega zdravstva. Med desetimi nominiranci, za katere je uredništvo presodilo, da ustrezajo merilom, pa so o tem, kdo bo zmagovalec, bralci v anketi našega Dela Stik z oceno 4,56 (od petih možnih) odločili, da je ravno dr. Borut Geršak tisti, ki si zasluži prestižni naziv.

Leta 2008 je Delova osebnost leta (kot leto poprej so o zmagovalcu znova odločali bralci) postal vrhunski športnik Primož Kozmus, kar je presenetilo ne le njega, ampak tudi uredništvo Dela. Konkurenca je bila namreč huda,  zmaga Kozmusa pa več kot prepričljiva. 

Lanskoletno, 11., nagrado pa si je prislužil Erik Brecelj, priljubljeni zdravnik na onkološkem inštitutu, ki se je odločil, da bo ob svojem rednem delu razkrival tudi nepravilnosti v našem zdravstvu.

Letošnji nominiranci

In kdo se bo letos pridružil Delovim osebnostim leta? Nominiranci so: Ivo Boscarol, Japec in Jernej Jakopin, Roman Jerala, Matjaž Kek, Uroš Macerl, Petra Matos in Aleš Pevc (Ekologi brez meja), Neira Mikič, Boris Pahor, Renata Salecl in Dejan Zavec.

Prijavi sovražni govor