Ivo Boscarol: Zame sta osebnost leta brezposelna oče in mati

Prihodnost Pipistrela je tudi javni prevoz po zraku, saj, kot pravi Boscarol, podzemna železnica ni več rešitev.

Objavljeno
03. januar 2012 18.36
Posodobljeno
04. januar 2012 08.00
Nejc Gole, gospodarstvo
Nejc Gole, gospodarstvo

Ljubljana – Ivo Boscarol je Američane prepričal s prvim hibridnim štirisedežnim letalom taurus G4, in kot je dejal tehnični direktor agencije Nasa Joe Parris, prihodnost letal na električni pogon premaknil iz znanstvene fantastike v realnost.

Boscarol že dalj časa prepričuje tudi uredništvo Dela; za tokratni, 13. izbor Delove osebnosti leta je bil nominiran tretjič. Bralci so ga vedno uvrstili na »stopničke«: bil je na tretjem mestu, lani je bil uvrščen na drugo za zamejskim pisateljem Borisom Pahorjem, letos pa so mu namenili največ glasov.

»Podjetje ima 24 let, vsako leto pa je uspešnejše od predhodnega. Ljudje počasi začenjajo razumeti, da je rešitev delo na dolgi rok, ne pa hitra tajkunizacija. Delam po 16, včasih 20 ur na dan in moji sodelavci mi zaupajo. Tak duh se po Sloveniji širi in takih podjetij je vse več. Ni pomembno le, kako vzameš, ampak da daješ tudi nazaj. S hčerko si kot lastnika podjetja nisva v 24 letih izplačala niti evra dobička. Ves dobiček vlagamo v razvoj, da smo jutri lahko uspešni. V celotni zgodovini Pipistrela si nikoli nismo izplačali le 12 plač, ampak imamo vedno božičnico, dobiček delimo z zaposlenimi in tako dalje,« je razlog za izbor komentiral Boscarol.

Nekdanji fotograf, glasbeni novinar in menedžer glasbenih skupin nagrado vidi kot veliko obvezo, saj nagrajeno podjetje »ne sme biti neuspešno«. Pipistrel je lansko leto zaključil z devetodstotno rastjo prodaje, ki je okoli osem milijonov evrov, dobiček pa bo okoli 800.000 evrov oziroma 20 odstotkov več kot leto prej. Kot kaže, bo tudi novo leto uspešno, saj so že dobili precej novih naročil, predvsem za štirisedežno letalo.

Včerajšnji dan bi moral biti za Boscarola po prvotnih načrtih pomemben ne le zato, ker je prejel priznanje Dela in njegovih bralcev, temveč ker bi se na pot okrog sveta s Pipistrelovim ultralahkim letalom ponovno moral odpraviti Matevž Lenarčič. A ta je polet prestavil na petek, saj mu Zavarovalnica Triglav ni zagotovila vseh potrebnih zavarovanj, zato bo poskusil pri drugih zavarovalnicah.

Lani ste slavili tretjo zaporedno zmago na Nasinem natečaju za letalo prihodnosti s prvim štirisedežnim letalom na električni pogon, taurusom G4. Kaj nam boste predstavili letos?

Leto bo v znamenju poleta Matevža Lenarčiča okrog sveta. To bo prvi tak polet s 300 kilogramov težkim letalom, ki bo poletelo tudi čez Mount Everest, šestkrat čez ekvator, šlo bo nad Antarktiko, najdaljši leti pa bodo dolgi več kot štiri tisoč kilometrov. Takega letala do zdaj še ni bilo. Poleg tega bomo aprila predstavili prvo štirisedežno hibridno letalo na svetu, ki bo brez hrupa, na električni pogon vzletalo in pristajalo, na potovalni višini pa bo uporabljalo klasični motor. Letos se bomo verjetno poleg Italije širili še v Indijo in Kazahstan. Osredotočili se bomo na razvoj, ki ostaja v Sloveniji. Vendar bomo zaradi lokalnih in birokratskih omejitev kot večina drugih proizvajalcev, denimo Krka, Google ali Microsoft, imeli podružnice po svetu, vsaj na večini celin. Želim si, da bi Pipistrel letos postal pomemben tudi na področju zaposlovanja, kar od nas javnost pričakuje, in da se bo naša prodajna mreža širila.

Bo v Ajdovščini ostala tudi proizvodnja?

V Ajdovščini si želimo kupiti zemljišče. Trenutno ga od obrambnega ministrstva ni mogoče kupiti, ker se ne ustanovi agencija za upravljanje državnega premoženja. Če bomo zemljišče lahko kupili, bomo tam postavili še en primerljiv objekt, sicer pa upam, da kje v bližini.

Kdaj se boste selili v italijansko Gorico?

V italijansko Gorico ne bomo nič selili, ampak bomo tam postavili proizvodnjo štirisedežnega letala. Pričakujemo, da bomo marca postavili temeljni kamen. V dveh letih bomo tam postavili 10.000 kvadratnih metrov veliko halo, kjer se bo zaposlilo okoli 200 ljudi, v tem času pa bomo letalo tudi certificirali. Hala bo od državne meje oddaljena samo nekaj sto metrov. To bo zelo velika priložnost tudi za sodelavce s slovenske strani. Pomembno je, da bo stala na slovenski zemlji in da tja ponovno prinesemo tudi slovensko pamet, slovenskega duha in slovenske zaposlitve.

Za selitev v Italijo je glavni razlog, ker Slovenija za razliko od Italije nima ratificiranega sporazuma z ZDA s področja letalske varnosti in priznavanja certifikatov, zato ne morete izvažati v ZDA. Se zatika na slovenski ali ameriški strani?

To je trenutno bolj problem na evropski strani, ne pa na slovenski ali ameriški. Evropa je zdaj podpisala krovni sporazum z ZDA. Vendar so ga začeli pripravljati, ko Slovenija še ni bila polnopravna članica letalske zveze. Zato sporazum za Slovenijo še ne velja in nas mora Evropa vanj vključiti. Pričakujem, da bomo v nekaj letih lahko prodajali tudi neposredno iz Slovenije.

Če pogledava še bolj v prihodnost, kdaj bodo na električni pogon tudi letala za čezoceanske lete in nadzvočna letala?

Ko bodo veliki igralci začutili, da je to potrebno, in ko bodo pri tem videli dobiček. Kamena doba se ni končala, ker bi zmanjkalo kamenja, ampak ker so ljudje videli druge izzive. Trenutno se zelo velik del dobička iz naftne industrije seli v razvoj alternativnih virov. Ko bodo glavni igralci na področju električnih pogonov videli podoben ali večji dobiček kot pri nafti, bodo vlagali dovolj za hitrejši razvoj tega področja.

Za Delove bralce ste vi osebnost leta 2011. Kdo je osebnost leta za Iva Boscarola?

Tisti oče ali mati, ki jima je uspelo preživeti leto, čeprav sta bila oba brezposelna in sta doma imela dva ali tri šoloobvezne otroke. To so bili večji izzivi kot zmaga na Nasi.

Pri branju vaše biografije vidimo, da imate veliko talentov: od fotografiranja in glasbe pa zdaj letalstva in podjetništva do inovatorstva. Prej ste dejali, da letalstvo morda ni zadnji izziv. Kaj še sledi?

Pipistrel bo zagotovo velik igralec na področju javnega prometa. Pri tem je velik izziv, kako zjutraj v eni uri prepeljati milijone ljudi iz predmestja v center mesta. Podzemna železnica ni več rešitev, saj se voziš, presedaš, čakaš. Rešitev sta zrak in električni pogon. Tu smo močni. Javni prevoz se mora osredotočiti na enega človeka; ga pobrati v predmestju v 13. nadstropju in ga dostaviti v službo v 25. nadstropje.

To se sliši kot znanstvena fantastika. Kdaj bo to realnost?

To, kar smo v Pipistrelu dosegli danes, je bila znanstvena fantastika včeraj. S tem se ne obremenjujemo. Največja težava so ovire v glavi ljudi. Mi v ovire ne verjamemo, vemo pa, da čas za to, kar delamo, prihaja. Tudi letalo za Naso je bilo pred tremi leti znanstvena fantastika. Tako bo tudi prišel čas za uporabnejši in prijaznejši javni prevoz.

Pred dnevi ste izdali knjigo, kjer so zbrani vaši blogi. Komu priporočate branje knjige?

Priporočam v jutranje branje ob kavi prav vsakomur. To ni tehnična knjiga, ampak zapis zgodbe, ki je nastala iz nič in z močno voljo kolektiva. Ta je verjel vase in dokazal, da lahko premaga najmočnejše. Knjiga je lahko izziv za vsakogar, ki jo bo prijel v roke. Če kdo v njej ne bo videl izziva, sem mu jo pripravljen podariti.