Tiskane izdaje
Odgovor na vprašanje, kaj ga vedno znova žene k preseganju mej človeškega, izzivanju lastne usode in hkrati odkrivanju zemeljske oble v vsej njeni pestrosti, se najprej zdi precej nenavaden. »Želja po solidnem življenju. Česa velikanskega sploh ne potrebujem.«
A Matevž Lenarčič tako kot njegov prelet okrog sveta Green Light World Flight utelešata možnosti razvoja miselnosti novih generacij. Stran od epskih zmag in velikanskih tehnoloških podvigov z namenom podreditve, in sicer z majhnim ultralahkim letalom z majhno količino goriva na poti okrog našega edinega (zelenega) planeta.
Leta 2004 je bil prvi človek, ki je obkrožil zemeljsko oblo s Pipistrelovim ultralahkim letalom Sinus 912. Takrat s približno 38.000 preletenimi kilometri, letos z modificiranim letalom Virus SW in z že 91.000 kilometri, in to v približno enakem časovnem intervalu.
Le da so bile razdalje tokrat veliko večje, saj je bilo s približno 290 kilogramov težkim letalom treba preleteti kar sedem celin, 120 nacionalnih parkov, tri oceane, vmes šestkrat prečkati ekvator ter poleteti še na Antarktiko in Mount Everest. »Na izzive mora biti človek pripravljen, po drugi strani pa mora imeti tudi srečo z vremenom. Če ne, se vse skupaj ne bi končalo tako, kot se je.«
Meditacija v letalu
Strah je pri takšnih podvigih pravzaprav varovalka pred morebitnimi težavami. Treba se ga je naučiti obvladovati, sicer te lahko ohromi. »Biti v letalu tudi po šestnajst ur je zagotovo posebna vrsta meditacije, vendar pa moraš hkrati predvideti vse možne scenarije. Na takšnih razdaljah se vreme hitro spreminja, možne so okvare letala, ne nazadnje se niti človek nikoli ne pozna popolnoma in ne ve, kako se bo v določenih razmerah odzval. Sproščenega letenja, v katerem samo uživaš, pri takšnih avanturah pač ni,« pravi Lenarčič.
Ali kdaj pomisli, da mu ne bo uspelo? »Seveda o tem razmišljam, saj nismo bogovi. Na takšno pot se nikoli ne moreš pripraviti stoodstotno.« Na srečo ima ob sebi dobro ekipo. In tam gori mu je nekdo očitno naklonjen. »Dokler bom imel voljo in bo Pipistrel delal dobra letala, bom šel še kam. Spomladi bi rad ubral pot čez Arktiko in severne tečaje do Kanade ter čez Atlantik in nazaj. Bomo videli.«
Mogoče bo po »osvojenima« severnem tečaju in polobli prihodnjo jesen tudi čas za rojstvo zelo pričakovane knjige o njegovih izjemnih dosežkih. Kjer bo poudarek seveda na svetovnih vodah in ekološki dimenziji.
Ta je na zadnjem odkrivanju sveta prispevala k dodatnim raziskavam koncentracij črnega ogljika v ozračju, zanimivim celo za širšo znanstveno javnost. »Z manjšo aviacijo je veliko podatkov mogoče dobiti relativno poceni,« ugotavlja ekstremni pilot, ki se je s preleta zemeljske oble vrnil s prvim tako obsežnim presekom podatkov z vsega sveta.
