Tiskane izdaje
Njegova kampanja za zaščito osamljenega afriškega ljudstva v sudanskih Nubskih gorah, kjer je potekal »skriti genocid«, je leta 2001 in tudi v prihodnjih rešila več tisoč življenj.
Tomo Križnar je bil za osebnost leta izbran skupaj s predsednikom sklada za pomoč nubskemu ljudstvu, predsednikom Mednarodnega koordinacijskega nubskega centra v Londonu in ustanoviteljem Organizacije za solidarnost z Nubskimi gorami v tujini Sulejmanom Muso Rahalom.
Čeprav so se razmere v Nubskih gorah za nekaj let umirile, so prav te gore danes znova priča etničnemu čiščenju, ki ga izvaja sudanski režim, tega pa vodi obtoženec haaškega sodišča Omar al Bašir. Sudan, ki je vmes razpadel na dve državi, je na robu nove vojne. Križnar, ki je leta 2006 sprejel vlogo posebnega odposlanca pokojnega predsednika Janeza Drnovška in njegove mirovne pobude v Darfurju, se medtem neustavljivo bojuje naprej za zatirane prebivalce (ne le) najbolj ogroženih sudanskih pokrajin.
Iz Slovenije se ves čas vrača domov – na nevralgična območja na meji med južnim in severnim Sudanom. Lokalnemu prebivalstvu deli male kamere, ki rešujejo življenja, ustavljajo posilstva in neposredno poročajo o zločinih sudanskega režima. Ob tem v jeziku zgodovinskega spomina piše knjige (Nafta in voda) in snema dokumentarne filme (Darfur – Vojna za vodo, Oči in ušesa boga).
Tomo Križnar je enako preprost, kot je kompleksen. Na njegovem čelu je, kot v afriških baobaih, v globokih gubah zapisana moderna zgodovina sveta. Njegove temne in skoraj otroško ihtave oči imajo pogled dobrega, ki zre v srce zla. Tomo je mož, ki je zadnjih petintrideset let namenil zatiranim, bombardiranim in ponižanim. Pri tem je uspešno pozabil nase in določil skrajno mejo etike, sicer tuje vsemu, kar nas obkroža. Križnar je humanistična korenina, ki ne pozna bele zastave in se ne pusti prepričati, da je človeštvo – precenjeno.
Nasprotno, ostaja aktivist z neverjetno visokim bolečinskim pragom in neomejeno empatijo. Je iskalec idealnih svetov v njihovi antitezi, s katerim bi, če bi se znašli za isto mizo, morala Primo Levi in Susan Sontag skupaj polniti svoji beležnici.
Tomo je pripadnik posebnih enot borcev za temeljne človekove pravice, ki svoj boj s pomočjo tovarišev – predvsem Klemna Miheliča – bije iz dneva v dan. Brez oklevanja, olajševalnih okoliščin, zasilnih izhodov.
