Živadinov: Človek, ki je Slovenijo popeljal v vesolje

Dragan Živadinov – umetnik z idejo Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij v Vitanju.

Objavljeno
13. december 2012 20.30
Posodobljeno
14. december 2012 08.00
Jela Krečič, kultura
Jela Krečič, kultura
Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij (Ksevt), ki se je 6. septembra odprlo v Vitanju, je morda eden najbolj izstopajočih kulturno-umetniških projektov iztekajočega se leta. Dolgoletna gonilna sila v ozadju te ustanove je umetnik Dragan Živadinov.

Ksevt je posvečen kulturalizaciji vesolja, ki poteka prek povezovanja umetnosti in znanosti, hkrati pa ga lahko vidimo tudi kot poklon pionirju vesoljskih poletov Hermanu Potočniku Noordungu, ki po materi izhaja iz Vitanja. Živadinov pri tem poudarja: »Stavba ne bi nikoli nastala brez dveh ključnih ljudi, s katerima sodelujem že petnajst let. Govorim o Dunji Zupančič in Mihi Turšiču, ki je tudi direktor Ksevta. Omeniti pa moram tudi Vitanjčane, še posebno Slavka Vetriha in Srečka Fijavža.«

Pri Ksevtu je ključna ideja kulturalizacija vesolja, ki Živadinovu pomeni prostor umetnosti in kulture v najširšem pomenu. V tem kontekstu lahko razumemo tudi otvoritveno razstavo v Ksevtu 100 monumentalnih vplivov Hermana Potočnika Noordunga, na kateri so predstavljeni Noordungovi vplivi tako na vesoljsko tehnologijo kot na popularno kulturo, denimo, na delo Sira Arthurja Clarka. Projekt Ksevt je pred tremi leti dobil podporo v evropskem prostoru, večino sredstev za gradnjo je prejel iz evropskih skladov, zaledje pa ima tako v slovenskih, evropskih kot tudi ameriških in ruskih znanstvenih ustanovah. Da gre za projekt, ki presega Vitanje in Slovenijo, pričajo tudi njegove obravnave v tujih medijih, denimo v Der Standardu, Liberationu, Die Zeitu in ORF.

»Stavba, ki so jo načrtovali v birojih: Bevk-Perović, Dekleva-Gregorič, Ofis arhitekti in Sadar-Vuga, je zasnovana tako, da je dostopna vsem. V njej potekajo zlate poroke, gledališki abonma, otroško vesoljsko igrišče, knjižnica, kuhinja aktiva kmečkih žena. Stavba je zasnovana planetarno iz arhitekturnih izhodiščih Potočnikove orbitalne postaje, hkrati pa je to dnevna soba Vitanja,« pravi Živadinov.

Njegova umetniška kariera je sicer že dobrih dvajset let povezana z Noordungom. Po odmevni predstavi Krst pod Triglavom v osemdesetih letih se je kot ustanovitveni član skupine Neue Slowenische Kunst preusmeril k pionirju kozmonavtike in mu v devetdesetih posvetil več predstav. Pomemben korak k postgravitacijski umetnosti je naredil s prvo predstavo v breztežnosti Biomehanika Noordung. Vsi ti projekti so nekoč utopični viziji kulturnega osvajanja vesolja pomagali tlakovati pot v resničnost, v Ksevt.